Samo eden izmed primerov se nanaša na t. i. testne naprave. Njihove prejemnike je že pred petimi leti želela razkriti novinarka TVS Vesna Zadravec, a so jo na Telekomu zavrnili. Tudi odločba informacijske pooblaščenke ni zalegla, Telekom se je pritožil na upravno sodišče in tožbo izgubil.

Pravdanje je trajalo več kot štiri leta. Za podatke smo namreč zaprosili že julija 2014, ko je država prodajala Telekom. Ta je zahtevo zavrnil in se pritožil tudi zoper odločbo informacijske pooblaščenke. Decembra 2018 je upravno sodišče tudi po vmesni odločitvi ustavnega sodišča odločilo, da Telekom zahtevane podatke mora razkriti.

Seznam prejemnikov testnih naprav, ki smo ga čakali več kot štiri leta, je dolg več kot 120 strani. Zajema medijske hiše, občine in predvsem številne javne uslužbence, med njimi veliko novinarjev različnih medijskih hiš, ki so med letoma 2012 in 2014 od Telekoma prejeli telefone, tablice ali druge naprave ter SIM-kartice – in to brezplačno. Čeprav je z najvišjim številom testnih naprav na prvem mestu ministrstvo za zunanje zadeve, so pomembni predvsem posamezniki, še posebej novinarji, ki jim je Telekom tovrstne naprave lahko omogočil tudi brez vedenja delodajalca. Poleg medijskih hiš, kot sta Pro Plus in Antenna, so na seznamu tudi posamezniki z Dela, TSmedie, RTV Slovenija, Večera, Reporterja, Jokerja, Monitorja itd. V uredništvu hranimo tudi imena vseh uporabnikov.

Nad razkritjem – zlasti, ker so med njimi novinarji – so izjemno presenečeni na Komisiji za preprečevanje korupcije. Njen predsednik Boris Štefanec pravi, da “nedvomno mečejo relativno slabo luč tudi na tiste medijske ljudi, ki so bili v teh postopkih udeleženi. Njihova integriteta, njihova kredibilnost sta nedvomno zelo, zelo prizadeti. Tudi na nasprotni strani, na strani Telekoma, pa seveda ni najti opravičila za take postopke, ker seveda ustvarjati javno mnenje na tak način ni prav. Javno mnenje bi moralo biti indiferentno do enih in drugih."

Na Telekomu se zagovarjajo, da so zunanjim uporabnikom naprave dodelili, da jih testirajo, promovirajo in prikazujejo, vse z namenom pridobiti njihov odziv, brez finančne kompenzacije. Toda upravno sodišče je presodilo drugače: da gre za donatorske ali sponzorske pogodbe, te pa zahtevajo protiuslugo. Sodišče dobesedno pravi "protistoritev sponzoriranca ni nujno le v neposrednem reklamiranju oz. prikazovanju izdelka, blagovne znamke ali podjetja sponzorja, ampak so vrste in učinki protistoritev lahko bistveno širši in lahko obsegajo tudi dejavnosti, ki nimajo neposrednega izraza v širši javnosti, na primer prikrito oglaševanje, ustvarjanje pozitivne podobe ob medijskem poročanju".

Sicer pa Telekom praviloma odločb informacijske pooblaščenke ne upošteva in se nanje redno pritožuje. "Telekom je eden tistih, ki skoraj redno vloži tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. Imamo pa že kar nekaj sodb, ki smo jih dosegli na upravnem sodišču, torej ugodilnih sodb za informacijskega pooblaščenca," je dejala sedanja Informacijska pooblaščenka, Mojca Prelesnik.

Pomembno pa je, da je Telekom tovrstno prakso brezplačnega podeljevanja t. i. testnih naprav nadaljeval tudi po letu 2014 vse do danes.

Sicer pa se je nocojšnja oddaja preiskovalne skupine EkstraVisor ukvarjala še z vrsto drugih Telekomovih primerov, kjer Telekom informacije ne posreduje ali ne objavlja na spletu, kot bi po zakonu moral. In tudi to je samo ena izmed praks, o katerih je govorila oddaja.