Za liter 95-oktanskega bencina bo od torka treba odšteti 1,119 evra, za liter 100-oktanskega pa 1,171 evra. Liter dizelskega goriva bo po novem stal 0,992 evra, medtem ko bo treba za liter kurilnega olja odšteti 0,654 evra, so sporočili iz Petrola. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.

Deregulacija cen bi znižala javnofinančne prihodke

Vlada je 3. februarja za dva meseca podaljšala sedanji način določanja cen naftnih derivatov. Analize kažejo, da bi deregulacija cen znižala javnofinančne prihodke, zato vlada ocenjuje, da predlog popolne deregulacije ni sprejemljiv in bi bilo treba najti druge rešitve deregulacije cen. Ob deregulaciji bi namreč distributerji naftnih derivatov zvišali svoje marže, kar bi zvišalo cene in znižalo količine prodanih naftnih derivatov. Glede na analizo bi enoodstotno zvišanje cen znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 odstotka pri bencinu in od 1,3 do 1,5 odstotka pri dizelskem gorivu.

Marže bi se dvignile za 15 do 50 odstotkov

Ocena temelji na podatkih o dvigu marže ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja po pogonskih gorivih. Vlada ocenjuje, da se bi povprečne marže za bencin dvignile za 15 do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 do 80 odstotkov. Drobnoprodajne cene bi se ob tem dvigu marže ob upoštevanju strukture cene bencina in dizelskega goriva, ki je veljala na 18. december lani, pri bencinu zvišale za od 1,3 do 4,3 odstotka, pri dizelskem gorivu pa za od 4,1 do 7,2 odstotka.

Višje cene – manjša prodaja

Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih količin bencina za od 0,4 do 1,3 odstotka ter dizelskega goriva za od 6,1 odstotka do 9,4 odstotka. Posledično bi se javnofinančni prihodki znižali za od 39,5 milijona do 59 milijonov evrov letno. "Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin," so pojasnili na vladi. Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž za od 41 do 83 milijonov evrov.

Cene bi se spreminjale dnevno

Vlada se je tudi seznanila z informacijo o zbiranju cen naftnih derivatov ob uvedbi morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov. Ker bi se ob deregulaciji cen te na trgu prosto določale in se lahko spreminjale tudi na dnevni ravni, bi morala država - ki Evropski komisiji obvezno tedensko poroča o strukturi cen naftnih derivatov - spremeniti področni pravilnik, tako da bi trgovci z naftnimi derivati podatke o cenah dodatno sporočali. Ministrstvo za infrastrukturo je ocenilo, da bodo vse potrebne aktivnosti za nov način zbiranja cen zaključene do 9. junija letos.

Foto: Reuters