Kot nam je povedala ena od strank družbe KDS, ki utegne postati žrtev rubeža, imajo težave celo tisti, ki so lizing odplačali predčasno. "Ne moremo postati lastniki premičnin. Ne moremo do tistega, kar je pošteno odplačano in torej naše. Moja pogodba je bila predčasno odplačana, TCK pa nam je na vozila dal plombe," pripoveduje ogorčeni potrošnik. "Pogodba pravi, da je avto moj, ko odplačam zadnji obrok. Jaz sem izpolnil vse obveznosti. Kaj imam torej jaz s tem, da je nekdo dolžan nekomu tretjemu," se sprašuje in dodaja, da je ponudbo o ponovnem odkupu vozila po današnji vrednosti v nasprotju z nekaterimi drugimi zavrnil. "Avto že danes ni vreden več kot tožba, sodišča pa bodo tako ali tako mlela leta in leta."

TCK podrobnosti ne komentira

Iz družbe TCK, ki sodi v skupino Heta Asset Resolution, in je zaradi terjatev do Krekove družbe vpisala plombo na vozilo skoraj 300 potrošnikov, so nam pisno sporočili, da v skladu z dobro poslovno prakso konkretnih podrobnosti in procesov posameznih poslov ne komentirajo. Izrecno pa so poudarili, da "smo in bomo tudi v prihodnje vedno pripravljeni preučiti različne možnosti prestrukturiranja finančnih obveznosti dolžnikov. S podjetjem Krekova družba za storitve d.o.o. se pogovarjamo o izvensodni rešitvi za poplačilo naših terjatev. Dogovor z dolžnikom bi pozitivno vplival na položaj prizadetih potrošnikov, saj bi se s tem naše obremenitve na predmetih lizinga sprostile". Da bi bil dogovor za potrošnike najbolj ugodna rešitev, meni tudi odvetnik KDS-a Andrej Kac. "Če smo na sodišču preigrali nekaj primerov in je prišlo do nekega vzorca rešitve, zakaj bi za preostale potrebovali sodišče, če bi lahko to rešili pogodbeno? Mogoče pričakujem, da bomo s finančno institucijo, ki nas blokira, dosegli to rešitev oziroma dogovor." Dodal je, da so nekaj primerov na sodišču že rešili. "Nekaj jih še bomo oziroma bodo v postopku takrat, ko bodo lizingojemalci odplačali vse anuitete, tako da bomo ali preko sodišča ali drugače skušali rešiti in bodo avtomobili preneseni v trajno last."

Lahko lizingojemalce reši potrošniški zakon?

Pri Združenju bank Slovenije potrošnike mirijo, saj da zakonodaja porabnikom, ki nepremičnino vzamejo na zakup (lizing), daje povsem isto raven zaščite kot tistim, ki jo kupijo z bančnim posojilom. Zakon upnikom lizinške družbe tako izrecno prepoveduje poplačevanje z izvršbo na predmetih lizinga, če porabnik redno plačuje obveznosti. Vendar Andrej Kac opozarja, da se pri reševanju tovrstnih problemov upošteva tista zakonodaja, ki je veljala v času sklenitve pogodbenega razmerja. "Ta zakonodaja ne velja za tiste lizingojemalce, ki so sklenili razmerje po prejšnji zakonodaji, vendar kljub vsemu zaenkrat uspešno rešujemo vse primere za vse tiste, ki so do nekega trenutka izplačali vse obroke." Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman pravi, da se mu ob tem odpira vrsta pravnih vprašanj, med drugim tudi to, da je "upnik, ki je dosegel plombo na tem premoženju, zagotovo vedel, da posega na premoženje, kjer je lastninska pravica v pričakovanju nekoga tretjega". Odvetnik Andrej Kac je na vprašanje, ali utegne kdo zaradi finančnih težav KDS-a ostati tudi brez nepremičnine, odgovoril, da je pooblaščen samo za komentar problematike reševanja premičnin, da pa bi se verjetno tudi zgodba z morebitnimi zaplenjenimi nepremičninami prav tako reševala na sodišču. Pred kratkim je sicer Gorenjska banka, ki je vmes postala nova upnica Krekove družbe, na dražbi prodala hišo, a šele, ko najemnika nista več plačevala svojih obveznosti.

Vsak drugi avto na lizing

Leta 2016 je bilo v Sloveniji na področju lizinga premičnin sklenjenih za milijardo evrov poslov: 42 odstotkov za nova osebna vozila, 20 odstotkov za rabljena, dobra četrtina za komercialna vozila, ostalo predstavljajo plovila, gradbena mehanizacija in industrijska oprema. Na drugi strani je bilo na področju lizinga nepremičnin sklenjenih zgolj za 50 milijonov evrov poslov. Lizing premičnin postaja vse bolj dostopen, tako so denimo lani kar 50 odstotkov vseh novo registriranih vozil v Sloveniji prodali s finančnim lizingom. "Praviloma so kriteriji za odobravanje kredita nekoliko strožji, ker dajalec kredita terjatve nima zavarovane z lastništvom vozila kot v primeru lizinga in tudi zato je lizing bolj dostopen," pravi direktor Summit Leasinga Mitja Otorepec in dodaja, da sta lizing in kredit s davčnega vidika danes izenačena. "V zgodnjih 90. letih smo poznali celo davek na finančni lizing, danes pa obresti iz naslova finančnega lizinga niso obdavčene." Kljub temu Marko Zaman s pravnega vidika priporoča odločitev za kredit. "Ko enkrat ne izpolnjuješ obveznosti po lizing pogodbi, pride do fikcije preobdarjenosti lizingodajalca, ki je lastnik predmeta, torej lahko z njim razpolaga in ga prodaja, po drugi strani pa ima svojo terjatev. Torej ima vse: v nekem trenutku ima predmet in terjatev, lizingojemalec pa nima ničesar." Otorepec dodaja, da je nedavno sprejet Zakon o potrošniških kreditih dilemo razrešil, saj imajo po novem vsi lizingojemalci v primeru stečaja lizing hiše možnost, da prednostno odkupijo vozila in ta vozila ne gredo več v stečajno maso.

Vsekakor je potrebno pri premisleku o tem, ali za nakup vozila najeti kredit ali lizing, upoštevati tudi druge stroške, ki nastanejo v primeru financiranja nakupa vozila z lizingom. Kako varno je financiranje z lizingom in kateri stroški so z njim povezani? Kaj pokaže primerjava financiranja med kreditom in lizingom in ali nov zakon res varuje potrošnike v primeru stečaja lizing hiše? Odgovori na ta in druga vprašanja v oddaji Posebna ponudba v torek, 25. aprila, ob 17:28 na 1. programu Televizije Slovenija.