Stroka ob tem opozarja, da nasprotniki obveznega cepljenja pogosto zavajajo javnost; tudi s tem, da nekateri starši prav cepljenju pripisujejo vzroke za pojav avtizma. Mag. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja to odločno zanika, saj po njegovih besedah "ni nobenega znanstvenega dokaza za take trditve". Pritrjuje mu tudi prof. dr. Tadej Batellino s Pediatrične klinike v Ljubljani, ki pravi, da bi, če bi tak dokaz obstajal, tako evropska kot ameriška agencija za zdravila "uporabo takega cepiva nemudoma prepovedali".

Davice v Sloveniji ni od leta 1967

Obvezno cepljenje otrok je dobro in koristno, menijo zdravstveni strokovnjaki. Zadnji primer davice, na primer, smo ravno zaradi obveznega cepljenja v Sloveniji zabeležili leta 1967. Prav to je sicer po mnenju strokovnjakov razlog, da vse več ljudi nasprotuje obveznemu cepljenju. "Ravno zato, ker je večina teh bolezni, ki jih s cepljenjem preprečujemo, zaradi dobre precepljenosti izginila in jih v Sloveniji tudi 40 let nismo videli, je predstava o grožnji, ki jo ta bolezen predstavlja, v javnosti majhna oz. bolezen ne velja za nekaj nevarnega," pravi mag. Marko Pokorn. "Cepivo rešuje življenja, rešuje pred cerebralno paralizo, rešuje pred meningitisom, rešuje pred številnimi težkimi boleznimi, ki v bistvu dejansko povzročajo hudo obolevnost in hudo smrtnost," dodaja prof. dr. Tadej Batellino. Drži pa, pravi Okorn, da ima lahko vsako cepivo določene neželene učinke, "a v veliki večini primerov so ti blagi, prehodni in ne pomenijo za otroka ali za cepljeno osebo nobenih resnih zdravstvenih težav". Stranski učinki, če do njih pride, se sicer večinoma pokažejo v obliki povišane temperature ali lokalne reakcije.

Stopnja precepljenosti pada

Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) stopnja precepljenosti v Sloveniji pada. Če je bila stopnja precepljenosti otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s s hemofilusom influence tipa B leta 2006 na ravni države 96,8 odstotna, leta 2015 pa za dva odstotka nižja, 94,8. Najbolj zaskrbljujoč je podatek za Ljubljano, kjer je bilo lani cepljenih 91,6 odstotka otrok. Še nižji je odstotek precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, 93,5 odstotka (leta 2006 96,1 odstotka). V Ljubljani je stopnja precepljenosti lani padla na 89,6 odstotka, kar je pod mejo, ki še zagotavlja kolektivno varnost pred širjenjem obolenj. Pediatrinja Eva Bevc Žunič iz Zdravstvenega doma Ljubljana pravi, da 90-95 odstotna precepljenost še preprečuje širjenje nalezljivih bolezni in ščiti tudi otroke, ki iz zdravstvenih zadržkov ne smejo biti cepljeni. "To so otroci s težjimi imunskimi pomanjkljivostmi, tisti na imunosupresivnih terapijah in otroci, ki so še premajhni, da bi bili cepljeni."

Kazni za starše, ki otrok ne cepijo

Zdravniki morajo v skladu z zakonodajo zdravstvenemu inšpektoratu še vedno prijavljati starše, ki odklanjajo cepljenje svojih otrok. "A posebnih učinkov tudi s strani inšpektorata ni, tako da smo pediatri trenutno v položaju, ko nismo povsem prepričani, kaj bi bilo najbolje," pravi Eva Bevc Žunič. V zadnjih petih letih je zdravstveni inšpektorat letno prejel v povprečju okoli 400 prijav zdravnikov, nam je povedala zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc. "V zadnjih petih letih je bilo število izrečenih glob in denarnih kazni relativno nizko, to je manj kot 100." Vzrok za to so dolgotrajni postopki in dejstvo, da starši v veliko primerih na Ministrstvo za zdravje podajo predlog za opustitev obveznega cepljenja, s čimer se inšpekcijski postopek prekine.

V katerih evropskih državah je cepljenje otrok obvezno in v katerih prostovoljno? Kje strokovnjaki vidijo razloge za to, da je v nekaterih državah s prostovoljnim cepljenjem odstotek precepljenosti celo višji kot v državah z obveznim cepljenjem?

Odgovore bodo iskali v današnji oddaji Posebna ponudba ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.