Keber je poudaril tudi, da bo delovna skupina še enkrat pretehtala ukinitev pravice do drugega mnenja. ''Pri invazivnih posegih v telo bi pacient moral imeti pravico do drugega mnenja, na ta način bi se lahko izognili tudi stroškom, ki bi se lahko sicer pojavili zaradi morebitnih zapletov,'' je pojasnil Keber. Verjetno bo ministrstvo omililo tudi pogled na kritje estetskih posegov, ki so posledica prirojenih napak. ''Trenutno je v predlogu zakona zapisano, da bo brezplačno zdravljenje tistih iznakaženosti, ki predstavljajo funkcionalno motnjo, temu pa bi morali dodali tudi tiste, ki pomenijo pomembno psihološko težavo,'' je pojasnil Keber.

''Nobenih dokazov ni, da privatno zavarovanje daje koristi''

Ena največjih novosti zdravstvene reforme, ukinitev zdravstvenega zavarovanja do leta 2019, je na noge spravila zavarovalnice, ki takšna zavarovanja ponujajo. A Keber, ki je ukinitev predlagal že pred 13 leti, pravi, da je javno zdravstvo edini odgovor na potrebe državljanov. Argumentov v prid privatnega zavarovanja ni, pravi Keber in dodaja, da v razvitih evropskih državah iz zasebnega zavarovanja zberejo 3 ali 4, včasih celo le dva odstotka vsega denarja za zdravstvo. V Sloveniji je ta odstotek občutno višji, okoli 30 odstotkov. ''Trditve, da samo z javnim denarjem ne bo šlo jaz razglašam za lažne in pozivam tiste, ki to pravijo, da povedo, kako bodo z več privatnega denarja, lahko pomagali vsem. Zasebni kapital je logično namenjen tistim, ki ga plačajo,'' je bil oster Keber.

Različna visoka nadomestila

Reforma namesto dopolnilnega zavarovanja uvaja novo dajatev oziroma zdravstveno nadomestilo. Njegovo nadomestilo bo odvisno od višine bruto dohodkov posameznika. Tisti z najnižjimi dohodki bodo plačevali najmanj, 20 evrov, največji zaslužkarji pa 75 evrov. A kritiki opozarjajo, da bodo, glede na razmerje med plačo in višino prispevka, revnejši še naprej plačevali bistveno več od bogatih. S tem se je strinjal tudi Dušan Keber, ki meni, da bi morali tisti z višjimi dohodki plačevati še več. A vseeno je to korak v pravo smer: ''Trenutno vsi plačujejo enako, po reformi bo to razmerje vsaj ena proti štiri.''

Čakalne dobe bodo še naprej dolge

Eden najpogostejših očitkov novemu zakonu je, da ne rešuje vprašanja čakalnih dob. Da jih reforma ne bo odpravila je priznal tudi Keber, je pa prepričan, da jih bo skrajšala: ''Če se bo do leta 2022 v zdravstveno blagajno nateklo 300 milijonov evrov več kot danes, bo to omogočilo financiranje dodatnih storitev.'' Ob tem je dodal, da bo moral kupec storitev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, storitve presojati tudi s stališča učinkovitosti, ne samo s stališča kakovosti.