Raziskavo trga so opravili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštitutu za nutricionistiko ter Zvezi potrošnikov Slovenije. "Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno," je poudaril minister. So pa ugotovili, česar v drugih državah niso, ker tega niso niti iskali, da obstaja povečano tveganje pri trgovskih blagovnih znamkah. Na to bo Židan opozoril prihodnji teden na vrhu ministrov v Bruslju. "To področje je za nas novo odkrito tveganje, zato se bomo v to problematiko v Sloveniji poglobili v naslednjih mesecih," je dodal.

ZPS pregledala 32 parov izdelkov s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic

Zveza potrošnikov Slovenije je v pregledu trga med 32 pari izdelkov, ki jih je zveza pregledala s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic, odkrila 10 parov izdelkov različne kakovosti. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi toast šunki. Razlike so zaznali tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet ter Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina.

Največji problem predstavljajo aditivi

Predsednica zveze Breda Kutin je izpostavila, da največji problem predstavljajo aditivi, nadomeščanje mesa s sojo, zadeve, ki so po predpisih dovoljene. Opozorila je, da mora potrošnik pogledati deklaracijo, da bo vedel, kaj zares kupuje. "Ena tretjina vzorčenih izdelkov odstopa glede kakovosti. Kar pet od desetih izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, je bilo označenih z oznako Slovenska kakovost," je poudarila Kutinova. Dodala je, da bi prišli do višje kakovosti izdelkov, če bi v Sloveniji šli v smer bolj jasnega in enostavnega označevanja in v proces s čim manj aditivi, s postopki, ki zagotavljajo trajnost brez aditivov. Slabša kakovost je po njenem mnenju odraz premalo zahtevnih potrošnikov, čeprav so že bolj zahtevni, kot so bili. Pri tem projektu pa jo je zmotilo, da so pregledovali izdelke, ki jih zveza in tisti, ki se ukvarjajo s prehrano, ne bi priporočali za redno uživanje ampak za občasno in čim manjše uživanje. A je razumela, da gre za odziv na mednarodno problematiko, ki so jo zaznali v drugih državah EU.

Bistveno bolj bi morali pogledati mlečne ali mesne izdelke

"Veliko energije smo posvetili izdelkom, za katere bi morali potrošnikom priporočati, naj se jim izogibajo zaradi zdravega življenjskega sloga. Bistveno bolj bi morali pogledati mlečne ali mesne izdelke, ki jih priporočamo za vsakodnevno uporabo," je dejala. Po njenem mnenju bi se s takim pregledovanjem kakovost te hrane izboljšala, večja bi bila tudi osveščenost potrošnikov. Obenem se zaveda, da deklaracije dobro zajemajo vsebino izdelka, a da predstavljajo izziv za potrošnika, da razbere kaj deklaracija sploh pomeni.

Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev

Uprava za varno hrano med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske trge ni zaznala bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo. Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena pri treh izdelkih, in sicer pri krekerjih Tuc Tuc, kjer je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih Leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instant pripravku za pripravo kakava Nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov kot navedeno. Prvi mož uprave Janez Posedi je poudaril, da so o tem obvestili nosilca dejavnosti in da pričakujejo, da bo to odpravljeno. Meni, da je potreben dvig poštenih praks s strani proizvajalcev ter osveščanje potrošnikov. Pozval je tudi, naj Evropska komisija sistematično preveri stanje glede dvojne kakovosti in temu ustrezno pripravi potrebne zakonodajne podlage.

Inštitut za nutricionistiko primerjal predvsem tuje blagovne znamke

Tudi na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. "Bila so minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskih izdelkov in višjih vsebnosti soli v korist slovenskih izdelkov, torej naši so imeli manj soli. Sicer pa so vsi izdelki vsebovali več ali manj aditivov, bistvenih razlik torej ni bilo zaznati," je dejala prva dama inštituta Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli zaključiti, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni. Kušarjeva potrošnikom svetuje, da izbirajo živila, ki vsebujejo manj sladkorja in soli, kar lahko razberejo iz deklaracij na izdelkih.

Foto: Pixabay