Ponudbe za elektronsko cestninjenje so poleg konzorcija Telekoma Slovenije in norveškega Q-Free oddali tudi konzorcij Iskratela in slovaškega Skytolla (110,11 milijona evrov brez DDV), Cetis skupaj z Autostrado in družbo Inženiring Informatika (114,6 milijona evrov brez DDV) ter Kapsch TrafficCom (114,96 milijona evrov brez DDV). V Darsu so danes pojasnili, da so ponudbe ocenili ob upoštevanju pogojev iz razpisne dokumentacije in na podlagi meril, ki so bila vnaprej opredeljena v razpisni dokumentacij, in sicer: skrajšanje roka za vzpostavitev, ponudbena cena in raven tehničnih storitev, pri čemer je bilo vsako od meril ovrednoteno z določenim številom točk. "Po izvedenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudbe je bila kot ekonomsko najugodnejša ponudba izbrana skupna ponudba ponudnika konzorcija Telekom Slovenije in Q-Free, ki je bila ocenjena z najvišjim številom točk ter je bila po končni razvrstitvi vseh ponudb uvrščena na prvo mesto," so navedli v Darsu.

Možnost pritožbe je nakazal direktor Kapsch TrafficComa Jože Hebar

Pričakovati je, da bo kateri od neizbranih ponudnikov vložil revizijski zahtevek na odločitev Darsa. Možnost pritožbe je že decembra ob odpiranju ponudb denimo nakazal direktor Kapsch TrafficComa Jože Hebar, ki je dejal, da bodo, če javnega naročila ne bodo dobili, izkoristili vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo. Dars bo, kor pravijo, postopek javnega naročila za vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku nadaljeval skladno z zakonskimi določili. Rok za vzpostavitev sistema je eno leto od podpisa pogodbe, ki jo bo Dars sklenil po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila. Dars z izvedbo razpisa in predlaganim izborom najugodnejšega ponudnika zasleduje cilj čimprejšnje vzpostavitve finančno vzdržnega sistema, ki bo omogočal uporabniku in okolju prijaznejše, učinkovitejše in stroškovno smotrnejše cestninjenje. Po uvedbi sistema bodo cestninske postaje postale nepotrebne. Dars zasleduje tudi izpolnitev zahtev iz evropske direktive o interoperabilnosti cestninskih sistemov. Učinek uvedbe elektronskega cestninjenja predvideva cestninjenje vseh avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa, tudi tistih odsekov, ki so trenutno že v uporabi, pa ne sodijo med cestninske ceste. Sprememba cestninskega sistema v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za tovorna vozila bo po zagotovila višji letni priliv za povprečno 13 milijonov evrov na leto.

Foto: BoBo