V Sloveniji bosta kakovost enakih izdelkov, proizvedenih za različne evropske trge, po naročilu kmetijskega ministra Dejana Židana preverjali Uprava za varno hrano in, za enkrat sicer še neuradno, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Rezultati analiz naj bi bili znani junija, ko bo se bodo vnovič sestali kmetijski ministri držav članic EU.

Testirani proizvodi še skrivnost

Konec tedna sta se sestali ZPS in Uprava za varno hrano ter začeli pogovore o tem, na kakšen način se bo Slovenija lotila testiranja kakovosti živil. Z Uprave za varno hrano so nam sporočili, da že preverjajo skladnost navedb na deklaracijah z dejansko vsebnostjo navedenih sestavin v nekaterih proizvodih, ki jih prodajajo pri nas. Zaradi interesov preiskave, ki naj bi bila končana maja, ne želijo razkriti, za katere proizvode gre, neuradno pa smo izvedeli, da bodo vsi testirani proizvodi kupljeni v Sloveniji. "Gre preprosto za to, da je treba oceniti dimenzijo tega problema. Tudi naš urad bi moral pridobiti bolj konkretne podatke s Slovaške in Madžarske, kaj so v resnici delali in kaj preverjali," je povedala Breda Kutin, predsednica ZPS. Za testiranje posameznih izdelkov se je Slovenija odločila po tem, ko so Slovaki in Madžari minuli mesec, prejšnji teden pa tudi Čehi, objavili izsledke testov, ki so pokazali, da med enakimi izdelki, kupljenimi pri njih in v Avstriji, obstajajo razlike. Kmetijski minister Dejan Židan meni, da je "povsem nesprejemljivo, da bi v Evropi živeli državljani dveh različnih pristopov".

Za isto ceno enak izdelek

Proizvajalci se pred očitki o dvojni kakovosti hrane za zahodni in vzhodni trg branijo z argumentom, da recepturo izdelkov prilagajajo okusu potrošnika. Varuh v prehranski verigi oskrbe s hrano, dr. Janez Podgoršek, meni, da potrošnik, ki kupuje določeno blagovno znamko, to počne zato, ker natanko ve, kaj lahko od določenega izdelka pričakuje. "Zato bi predlagal, da potem za vzhodni in zahodni trg drugače tudi deklariramo in potrošniku povemo, kaj kupuje." Dodal je, da bomo verjetno tudi v Sloveniji našli kakšen artikel, ki je drugačen, kot je na zahodnem trgu pod enako blagovno znamko ali pod enakim imenom. Pobudo ministrstva za primerjalne raziskave kakovosti živil na Zvezi potrošnikov pozdravljajo, obenem pa poudarjajo, da bi morali tudi v prihodnje redno analizirati kakovost hrane na slovenskem trgu. "Če bomo to počeli, potem bodo tudi potrošniki zahtevali dobre izdelke, vedeli bodo, kaj naj zahtevajo in tudi ponudniki bodo vedeli, da jim nekdo gleda pod prste," pravi Kutinova. Eno primerjavo so po aferi že opravili na slovenskem Inštitutu za nutricionistiko. Za zdaj izsledki česa podobnega, kot se je zgodilo na Madžarskem, Slovaškem in Češkem, v Sloveniji niso pokazali. Z inštituta so sporočili, da so v primerjavo vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca na prodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji, ter primerjali njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti.

Madžari: imajo nas za drugorazredne

Kakovost prehrambnih izdelkov v madžarskih trgovinah že več let nadzoruje NEHIB - Urad za varna živila. Ko so se lotili analize in primerjave živil v madžarskih in avstrijskih trgovskih centrih, so ugotovili bistvene razlike. Madžarski strokovnjaki so vzeli pod drobnogled 24 tipov izdelkov v trgovskih verigah Spar, Metro, Lidl in Hofer. Pri večini so ugotovili bistvene razlike; v avstrijskih ribjih konzervah je tako za dva odstotka več rib kot v madžarskih, lešnikove čokoladne kreme so na Madžarskem slabše kakovosti, zelo razširjena in priljubljena Coca Cola vsebuje pri vzhodnih sosedih za 0,6 % več sladkorja kot v Avstriji. Slabše so tudi juhe. "V to kategorijo sodijo tudi jušne osnove. Ugotovili smo, da na primer nekatere avstrijske juhe vsebujejo 60% mesa, enaka juha na Madžarskem pa samo 40%," je povedal madžarski kmetijski minister Sándor Fazekas. Razlike so lahko na prvi pogled neznatne, a gre pri tovrstnih nečednostih za mastne denarce. Kot na primer pri ribjih konzervah, kjer so ugotovili, da je v avstrijskih za dva odstotka več rib kot v madžarskih. "Jasno je, da gre za količine, ki jih štejejo v milijonih, in to je za proizvajalca velik prihranek. S tem goljufajo potrošnike v vzhodni Evropi," je dodal Fazekas. Na Madžarskem so številni prepričani, da so drugorazredni prebivalci Evrope in da se to dogaja že vrsto let.

Kaj je pokazala senzorična analiza v Sloveniji?

Najprej smo sestavine in njihove deleže določenih proizvodov, kupljenih v Sloveniji in Avstriji, pregledali na Inštitutu za nutricionistiko. Večjih razlik nismo odkrili. Sestavine v znanih avstrijskih napolitankah so popolnoma enake, v Sloveniji kupljena čokolada Milka ima dodan en emulgator, ki ga v avstrijski ni. Pri žitih za zajtrk je odstotek vlaknin v izdelku, kupljenem v Sloveniji, malenkost višji. Za podrobnejšo analizo smo obiskali še Oddelek za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zaposleni so vzorce prevzeli, jih kodirali in testirali njihove senzorične lastnosti. Pod drobnogled so vzeli le izdelke priznanih znamk. Razen testirane pijače so se vsi vzorci razlikovali v senzoričnih lastnostih.

Kaj je pokazala senzorična analiza? Ali drži, da če živila ustrezajo zakonodaji, gre v aktualni aferi zgolj za zavajanje potrošnika? Kakšne so pravice slednjih, če bomo razlike pri živilih odkrili tudi v Sloveniji? Odgovore na ta in druga vprašanja bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 21. marca 2017 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.