Trenutno imajo uporabniki med potovanjem po EU lahko onemogočen dostop do spletnih storitev z vsebinami, kot so filmi, športni prenosi, glasba, e-knjige ali igre, čeprav so jih plačali v svoji domači državi, so sporočili iz Bruslja. Predstavljeni predlog uredbe o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin pa si prizadeva za odpravo teh omejitev, da bi lahko državljani EU na potovanju imeli dostop do digitalnih vsebin, na katere so se naročili ali jih kupili doma. Čezmejna prenosljivost, ki je nova pravica EU za potrošnike, naj bi se uresničila leta 2017, ko bodo odpravljeni tudi stroški gostovanja v EU. Ker gre za predlog uredbe, se bodo predpisi po njenem sprejetju uporabljali neposredno v vseh 28 državah članicah EU. "Osebe, ki zakonito kupijo vsebine, kot so filmi, knjige, nogometne tekme, televizijske nanizanke, morajo imeti možnost, da jih lahko odnesejo s seboj kamorkoli v Evropi. Gre za resnično spremembo, tako kot pri odpravi stroškov gostovanja," je povedal podpredsednik komisije in komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip.

Kaj pa spremljanje televizijskega programa slovenskih televizij?

V Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da bodo potrošniki s tem predlogom še bolj začutili, da so del večjega združenja, saj bodo vse pravice, ki so jih z nakupom vsebin doslej lahko uporabljali le znotraj nacionalnih meja, zdaj na voljo v mejah celotne EU. Do zdaj so potrošniki za ogled lokalnih video vsebin med potovanjem v drugih državah EU morali za to uporabljati storitev VPN, s katero so se navidezno preselili v Slovenijo, saj jim je sicer ponudnik sporočil, da ogleda vsebin izven matične države ne dovoli. Boštjan Okorn iz ZPS ob tem dodaja, da predlog uredbe še ne daje dokončnega odgovora na to, katere vsebine so točno njen predmet. Zagotovo to velja za plačljive spletne vsebine tipa Voyo ali (deloma) TViN, ni pa še čisto jasno, ali bo uredba zajela tudi spremljanje televizijskega programa slovenskih televizij po internetu iz tujine, denimo prenosov različnih oddaj, filmov ali športnih dogodkov oziroma spremljanje programa, ki ga kabelski in IPTV-operaterji ponujajo preko različnih aplikacij. "Je pa to zgolj prvi korak k popolni odpravi blokiranja vsebin na osnovi lokacije uporabnike,« je prepričan Okorn.

Se obeta enotni evropski trg digitalnih vsebin?

Na ZPS si tudi želijo, da bi slovenski potrošnik lahko spremljal vse digitalne vsebine, ki so na voljo v EU, pod enakimi pogoji kot to počnejo potrošniki v državi, od koder vsebine izvirajo. »Glavni problem predstavljajo predvsem pretočne video storitve, ki jih ponudniki zelo selekcionirano ponujajo zgolj v določenih državah," je še poudaril Okorn. Po razumevanju ZPS namreč obravnavani predlog uredbe zaenkrat ne posega v pravice slovenskih potrošnikov do dostopa vsebin, ki so na voljo, denimo, nemškemu potrošniku. V prihodnosti pa se bo tudi to spremenilo, saj so trenutno v obravnavi še nekateri drugi deli zakonodaje, povezani z distribucijo satelitskega in kabelskega signala, pa tudi blokiranja dostopa vsebin na podlagi lokacije uporabnike. "Če bo šlo vse v pravo smer, potem si že v bližnji prihodnosti res lahko obetamo enotni evropski trg digitalnih vsebin," je dejal Okorn.

Za večjo zaščito avtorskih pravic

Komisija je sicer predstavila tudi akcijski načrt za posodobitev pravil EU o avtorskih pravicah. Ta se bo v prihodnjih šestih mesecih uresničil z zakonodajnimi predlogi in političnimi pobudami, pri katerih se bodo upoštevali prispevki z različnih javnih posvetovanj. Na splošno želi komisija zagotoviti, da Evropejci lahko dostopajo do široke zakonite ponudbe vsebin ter da so hkrati avtorji in drugi imetniki pravic bolje zaščiteni in pravično plačani. Sodobnejši in bolj evropski okvir bo koristil tudi ključnim sektorjem na področjih izobraževanja, kulture, raziskav in inovacij, poudarjajo v Bruslju. Komisija je poleg tega predstavila predloga novih pravil za izboljšanje varstva evropskih potrošnikov pri spletnem nakupovanju in za pomoč podjetjem pri čezmejni prodaji. Prvi predlog obravnava dobavo digitalnih vsebin, denimo pretakanje glasbe, drugi pa spletno prodajo blaga, denimo nakup oblačil prek spleta. Omenjena predloga odpravljata glavne ovire za čezmejno poslovanje v EU: pravno razdrobljenost na področju potrošniškega pogodbenega prava in z njo povezane visoke stroške za podjetja ter nizko stopnjo zaupanja potrošnikov pri spletnem nakupovanju v drugi državi.

70 milijonov kupcev prek spleta

Odstranitev ovir, ki izhajajo iz razlik med ureditvami pogodbenega prava, bo koristila celotnemu evropskemu gospodarstvu. Potrošnikom v drugih državah članicah naj bi začelo prodajati več kot 122.000 evropskih podjetij, skupno število potrošnikov, ki prek spleta kupujejo v drugih državah EU, pa bi se lahko dvignilo do 70 milijonov. "To bo odprlo nove trge, zlasti za mala in srednja podjetja, okrepilo konkurenco in spodbudilo gospodarsko rast. Nižje maloprodajne cene bodo po pričakovanjih povečale potrošnjo v EU za 18 milijard evrov, bruto domači proizvod EU pa naj bi se zvišal za štiri milijarde evrov," navajajo v Bruslju. "Predloga, ki sta bila predstavljena, bosta potrošnikom na spletu zagotovila več pravic, tako da bodo lahko z zaupanjem naročali blago in storitve iz drugih držav EU. Podjetja, zlasti najmanjša, bodo imela manjše stroške pri širjenju prek meja, saj bo namesto neenotnih nacionalnih predpisov veljal skupen sklop pravil EU," pravi Ansip.

Foto: Reuters