Na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) ob tem poudarjajo, da glavni namen ni kaznovanje potrošnikov, temveč bi jih na ta način radi spodbudili, da z doslednim zahtevanjem računa za opravljene storitve bistveno pripomorejo k zmanjšanju sive ekonomije. Po trditvah gostincev račun vzame le vsaka deseta stranka, na prvi dan obvezne uporabe davčnih blagajn, torej 1. januarja, pa je davčne blagajne uporabljala le četrtina zavezancev.

Davčne blagajne v praksi

Ob vsakem plačilu z gotovino morajo zavezanci izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in prek spleta omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa pri FURS-u. Ta račun potrdi in podatke shrani, kar omogoča sledljivost in nadzor nad izdanimi računi. Na ta način gospodarski subjekti, ki poslujejo z gotovino, računa pozneje ne bodo mogli več popraviti ali ga iz blagajne celo izbrisati.

Inšpektorji že na terenu

Inšpektorji, ki bodo v prvih dneh leta 2016 predvsem preverjali stanje davčnih blagajn, bodo za majhne kršitve, ki se ne bodo ponavljale, gospodarske subjekte predvsem informirale, da bi se ti brez večjih težav in čim hitreje lahko vključili v nov sistem, od katerega si država na letni ravni obeta do 100 milijonov evrov več pobranih davkov. Hkrati pa FURS opozarja, da bodo tiste, ki davčnih blagajn še nimajo, ne izdajajo računov in delajo ter zaposlujejo celo na črno, dosledno sankcionirali skladno z zakonom.

Kritiki: država naj uvede davčne olajšave!

Že pred uvedbo davčnih blagajn so bile te deležne številnih kritik. Visoki stroški z nakupom blagajn in programske opreme, težave z dostopom do interneta v odročnejših delih države in sankcioniranje potrošnikov. Kot je povedala Jasmina Bevc z Zveze potrošnikov Slovenije, smo spodbude za potrošnike nekdaj že poznali. "Žal se k temu nismo vrnili. Predvsem pa mogoče pogrešamo dvig te zavesti, da plačevanje davkov iz tega naslova pomembno vpliva na delovanje določenih ključnih področij, kot sta na primer zdravstvo in izobraževanje." Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice pa dodaja, da bi morala država uvesti posebne davčne olajšave za državljane. "S tem bi enostavno imeli interes kupovat oz. najemat storitve pri tistih, ki legalno opravljajo to dejavnost", meni Meh.

Nagradna igra za potrošnike

Celo leto bodo potrošniki lahko z zbiranjem računov sodelovali tudi v FURS-ovi nagradni igri. Ta bo potekala v štirih krogih, žrebanja bodo konec marca, junija, septembra in decembra. V vsaki nagradni igri bodo podelili denarne nagrade v višini 150.000, 10.000 in 5.000 evrov. V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki bo zbral 10 računov različnih izdajateljev in jih poslal na FURS. ZA nagradno v višini 1.000 evrov pa se bodo potegovali tisti potrošniki, ki bodo paket računov finančni upravi posredovali preko brezplačne mobilne aplikacije. To lahko uporabniki pametnih mobilnih telefonov naložijo v spletnih trgovinah Google Play, App Store in Windows Store.

Rok Kužel