Leta 2012 je Celjanu, katerega podatke hranimo v uredništvu, znanec predstavil ponudbo hrvaškega podjetja Nitesco Impleo, ki je investitorjem ponujalo štiriodstotne obresti za depozite v neki švicarski banki. Pojasnil mu je, da nekatere evropske banke zaradi gospodarske krize nimajo dovolj sredstev za dnevno poslovanje, zato pri švicarskih bankah najemajo posojila, ki jih odplačujejo z 20-odstotnimi obrestmi. ''Ker švicarske banke nimajo dovolj svojih sredstev, potrebujejo vlagatelje, ki potem dobijo štiri odstotke, banka pa 16.'' Znanec je našega sogovornika odpeljal v pisarno podjetja v Ljubljani. ''Pisarna je bila vsa v marmorju, direktor, ki se je predstavil kot Denis, ves v zlatu. Pogodba je prišla iz Švice, zagotovljeno je bilo, da je o vseh transakcijah obveščena tudi Finančna uprava in da so obresti v Sloveniji obdavčene,'' pripoveduje nesrečni vlagatelj, ki je podpisal pogodbo in vložil 15 tisoč evrov.

Čez enajst mesecev je spletna stran izginila

Po podpisu pogodbe je naš sogovornik dobil uporabniško ime in geslo spletne strani, na kateri je lahko vsak dan spremljal, kaj se dogaja z vloženim denarjem. Denarja ni dvigoval, ampak puščal na računu, saj je bil prepričan, da bo zaslužek še večji. Po približno letu dni pa so spletne strani prenehale delovati, telefoni podjetja so obnemeli, pisarni v Ljubljani in v Zagrebu sta bili izpraznjeni. ''Na tistih številkah nihče več ni bil dostopen, zato sem se obrnil na posrednika iz Ajdovščine, ki mi je posel predstavil. Razložil je, da v banki v Švici poteka revizija, zato trenutno vsa sredstva stojijo, ampak da zagotavljajo, da bomo vse skupaj v zelo kratkem času dobili.'' Sledila so obvestila o tem, da so bila sredstva prenesena v Estonijo, nato na Ciper. Takrat je naš sogovornik že slutil, da svojega denarja ne bo več videl.

Policija ovadila dve fizični in eno pravno osebo

Več vlagateljev je podjetje Nitesco Impleo prijavilo policiji. Ljubljanski kriminalisti so preiskavo končali leta 2018. Zaradi poslovne goljufije so ovadili dve fizični in eno pravno osebo . ''Osumljenca sta v imenu pravne osebe slovenske vlagatelje oškodovala za okoli 200 tisoč evrov. To pa ni bil njun prvi poskus, saj sta že prej poskušala z drugimi prevarami,'' pojasnjuje Martin Rupnik iz Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana. Ob tem poziva morebitne druge oškodovance, da čim prej prijavijo goljufijo. ''Od storitve kaznivega dejanja do takrat, ko ga oškodovanci prijavijo, traja predolgo. Zavarovanje protipravno pridobljene premoženjske koristi je zato zelo oteženo.''

Različne prevare, enak scenarij

Visoki zajamčeni donosi, zapleteni produkti, podjetja in računi v tujini, obvezno novačenje novih vlagateljev – to so najpogostejši znaki, da gre za obliko Ponzijeve sheme, ki jim v Sloveniji precej lahkomiselno nasedamo. Catch the Cash, v katerem so vlagatelji izgubili okoli 140 milijonov nemških mark, Zdenex, Forex, Onecoin. Sumljivim finančnim shemam ni videti konca, naivnim vlagateljem pa tudi ne. ''Predvsem je treba biti pozoren na pravno osebo, v imenu katere se sklepajo določeni posli. Te pravne osebe praviloma delujejo kratek čas, so registrirane v tujini, denar se nakazuje na račune v tujini in tudi nepovezanim pravnim osebam v tujini, zdi pa se tudi, da nekateri denar za vlaganje izročajo fizičnim osebam,'' svari Rupnik. Dodaja, da so investicijska vlaganja vedno tvegani posli, v katerih morajo biti investitorji pripravljeni tudi na izgube. ''Vlagateljem svetujemo, da preverjajo pravne osebe, za katere vlagajo sredstva, in da so pozorni, kadar jim obljubljajo visoke dobičke, visoke obresti. Po vsej verjetnosti za tem stojijo goljufi.''

O tem, kako prepoznati znake, preden je prepozno, kako uspešni so pristojni pri pregonu tovrstnih goljufij in katere so najnovejše piramidne sheme, v oddaji Koda ob 17.30 na 1. programu Televizije Slovenija.

Foto: Shutterstock