Najprej so jim trgali od plač, nato so šla podjetja v stečaj

Vrnimo se dobrih dvajset let nazaj. Davnega leta 1992, ko je Slovenija delala svoje prve samostojne korake, je marsikatero podjetje izkoristilo možnost, da v skladu s kolektivno pogodbo delavcem zniža plače. "Celotne plače vam ni bilo možno izplačati, ker gospodarsko stanje tega nikakor ne omogoča, v kolikor pa se bo finančna situacija podjetja izboljšala in bo zakonodaja to omogočala, bo manjkajoči znesek izplačan kasneje," so v obvestilih o znižanih plačah pisali delodajalci. Nekaj let kasneje je sprememba zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij vodstvom družb omogočila, da delavcem neizplačane plače vrnejo v obliki lastniškega deleža. A marsikatero podjetje je vmes že propadlo, delavci, kot je nekdanja elmovka, pa so ostali praznih rok. Tisti, ki so imeli dovolj delovne dobe, so se takrat upokojili. A do danes ne vedo, ali so jim podjetja v času zategovanja pasu plačevala celotne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ne.

Ustavno sodišče je naložilo popravo krivic

Lani je ustavno sodišče del zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ocenilo za protiustavnega in ZPIZ-u naložilo, da delavcem, kot je Katarina Popović, na novo odmeri pokojnino. ZPIZ je opravil revizijo tistih primerov, ki mu jih je naložilo sodišče. Obdelal je približno 9900 zahtev in 3422 osebam dvignil pokojnino. "Povprečno zvišanje je bilo 22 evrov in pol," pojasnjuje Anton Dobrina iz Zavoda za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ljudje pa so lahko zahtevo za revizijo vložili tudi sami. To možnost je izkoristilo kar 33.300 ljudi. A do danes se ni zgodilo nič. "Junija sem vložila zahtevek, odgovora še nisem dobila, tako da lahko samo čakam," pove naša sogovornica. In ni edina.

ZPIZ ni opravil še nobene revizije

"Preveriti moramo 2000 podjetij, pri tem pa sploh ne vemo, ali ti podatki sploh še obstajajo in v katerem arhivu jih najdemo," pojasnjujejo na ZPIZ-u. Zato so zdaj zaprosili za podatke iz uradnih evidenc Ministrstva za gospodarstvo. Konec leta so jih prejeli in še letos naj bi začeli izdajati odločbe. Ob tem pa Dobrina opozarja, da se vsi ne morejo nadejati višje pokojnine.

"Ostali so mi dolžni 31.500 evrov"

Neplačevanje prispevkov se nadaljuje tudi danes. Boris Vodušek je v podjetju AHA Secaplast delal 15 let in v tem času zamenjal več direktorjev. Vsi pa so pozabili na to, da bi zaposlenim plačali prispevke. "Ostali so mi dolžni za 31.500 evrov neplačanih prispevkov, in vendar je bilo na plačilni listi zavedeno, da so prispevki poravnani," opisuje svojo stisko Boris Vodušek. Vodušek je podjetje pred letom in pol zato prijavil tudi inšpektorju za delo, a zgodilo se ni nič.

Najprej prispevki, nato plača

Voduškova zgodba še zdaleč ni osamljena. Tudi Jožica Polanec je ugotovila, da ji delodajalka ne plačuje prispevkov: "Ona nam je zmeraj zagotavljala, da je vse plačano in da prispevkov na občini še niso utegnili knjižiti." A neplačani prispevki so bili samo prvi korak. Kmalu so začele zamujati tudi plače. "Mi se zdaj borimo, da dobimo plače za šest mesecev nazaj, pa še to v obrokih po 115, 120 evrov," s solzami v očeh razlaga Polančeva.

Predlog novega zakona

"Država, ki je po ustavi odgovorna za delovanje pokojninskega sistema, je na tem področju popolnoma neučinkovita," je kritičen Gvido Novak iz Konfederacije slovenskih sindikatov. Zato so v sindikatu pripravili predlog zakona o popravi krivic vsem, ki jim delodajalci niso plačali prispevkov. Prihodnji teden ga bodo vložili v parlament. "Nepobranih dolgov je trenutno za 420 milijonov evrov, ampak ne vemo, koliko teh dolgov je še izterljivih," še pojasnjuje Novak.

Tretjina z manj kot 500 evri

V Sloveniji sicer pokojnino prejema okoli 612 tisoč ljudi. In z njo vse težje preživi. Starostne pokojnine so iz leta v leto nižje. Če je pred 12 leti povprečna pokojnina predstavljala dobrih sedemdeset odstotkov plače, danes upokojenec v povprečju dobi le še 60,8 odstotkov tega zneska. Povprečna pokojnina znaša 609 evrov, skoraj tretjina upokojencev živi z manj kot 500 evri.

Ali postaja pravica do pokojnine, ki jo imamo Slovenci zapisano celo v ustavi, le mrtva črka na papirju? Kakšna starost čaka mlajše generacije, bodo sploh dočakale pokojnino? Kakšen pokojninski sistem bi zagotavljal ljudem varno jesen življenja? Bomo morali delati do smrti, da bomo lahko preživeli? Odgovore bomo iskali v današnji oddaji Posebna ponudba ob 17.20 na 1. programu TV Slovenija.

Foto: Reuters