Interpol je pred slabim letom 190 držav opozoril na spletno prodajo smrtno nevarnih preparatov za hujšanje, v katerih je toksični 2,4 dinitrofenol, ki povzroči, da se telo prekomerno segreje. Aprila lani je za posledicami uživanja tega prehranskega dopolnila umrla 21 letna Britanka, moškemu iz Francije pa so zdravniki komaj rešili življenje. Nevarni DNP je zdaj prepovedan, vendar je izdelke, ki ga vsebujejo, na spletu še vedno mogoče kupiti. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se nevarne snovi lahko znajdejo v dovoljenih uradno registriranih prehranskih dopolnilih. »To na embalaži seveda ni označeno, zato pri uvozu v izdelkih za hujšanje naključno preverjamo ali vsebujejo sibutramin. V zadnjih dveh letih smo v prehranskih dopolnilih odkrili štiri nedovoljene substance, in sicer DMAA (1,3-dimethylamylamine), progesteron, ikarin in agmatin sulfat. V vseh primerih je šlo za prehranska dopolnila, namenjena športnikom,« opozarja Andreja Mojškrc z Inšpektorata za zdravje.

Negativni učinki na jetra in prebavni sistem

V Franciji morajo zdravniki o neželenih učinkih prehranskih dopolnil obvezno poročati Nutrivigilanci, evropski povezavi, namenjeni spremljanju neželenih ali škodljivih učinkov, povezanih z uživanjem prehranskih dopolnil in obogatenih živil. Iz poročil je mogoče razbrati, da so ljudje, ki so uživali posamezne prehranske dodatke, poročali o negativnih učinkih na jetra in prebavni sistem ter o številnih alergijskih reakcijah. Večinoma je šlo za izdelke za hujšanje, proti izgubi las in zniževanje holesterola. Urška Blaznik z NIJZ dodaja, da so v mednarodnem sistemu za hitro obveščanje v Evropski uniji večkrat notificirali nedovoljeni substanci sibutramin in sildenafil. Gre za sestavini, ki na deklaraciji nista bili navedeni, zato potrošniki zanje sploh ne vedo, dokler ne izkusijo neželenih učinkov.

Oglaševanje zdravstvenih učinkov je prepovedano

Poseben problem pri prodaji prehranskih dopolnil predstavlja zavajajoče oglaševanje. Nadzor, ki so ga na NIJZ opravili v letu 2015, je pokazal, da se prodajalci pogosto poslužujejo zdravstvenih trditev. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje je povedala, da se »pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni.« Posebej problematično je to področje pri prodaji različnih spornih živil, kot je na primer koloidno srebro. To namreč ne sodi ne med prehranska dopolnila ne med zdravila, a ga na spletnih straneh tudi v Sloveniji še naprej nemoteno prodajajo.

»Naravni antibiotik brez stranskih učinkov«

Na eni od slovenskih spletnih strani, na kateri oglašujejo koloidno srebro, navajajo številne bolezni in druge zdravstvene težave, ki naj bi jih koloidno srebro blažilo in celo zdravilo. Omenjajo gripo, prehlad, glivice in druge bakterijske okužbe, srebru pripisujejo tudi izboljšanje imunskega sistema brez stranskih učinkov. A na NIJZ so v zadnjem času zabeležili več primerov, ko so ljudje poročali o številnih neželenih učinkih uporabe koloidnega srebra. Eden od stranskih učinkov, do katerega lahko pride ob daljšem uživanju koloidnega srebra, je argirija. Gre za modro obarvanost kože, pri čemer celice ostanejo obarvane za vedno. Eden najbolj znanih primerov je Američan, ki je zaradi dermatitisa užival koloidno srebro več kot 25 let. A če je šlo v njegovem primeru zgolj za estetsko posledico, so učinki uporabe koloidnega srebra lahko bistveno bolj škodljivi. »Znano je, da imajo nekateri nanodelci srebra škodljive učinke na jetra, na imunski sistem, lahko da so tudi genotoksični,« nam je povedala Viviana Golja z NIJZ.

Kakšen učinek imajo na telo prehranska dopolnila za hujšanje? So topilci maščob, po katerih radi posegajo predvsem moški, varni za uživanje? Kaj pa energijske pijače, ki so še posebej priljubljene med mladimi? Kdaj govorimo o kontaminiranih prehranskih dopolnilih? Kako je mogoče, da koloidno srebro, ki je kot prehransko dopolnilo ali zdravilo v Evropi prepovedano, v Sloveniji še vedno nemoteno prodajajo? To je le nekaj vprašanj, na katera bomo poiskali odgovore v oddaji Posebna ponudba v soboto, 20. februarja ob 17.20 na TVS 1.

Foto: Reuters