V zadnjih dneh se je sprožila polemika okoli "obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov", ki je zapisan v najnovejšem osnutku medijske strategije za 2017-2025. V javnosti se je namreč pojavila bojazen, da gre za obdavčitev dostopa do interneta. To na ministrstvu za kulturo odločno zanikajo. "Ta prispevek ne bo obremenil uporabnikov, ki prek spleta dostopajo do vsebin ali ponujajo lastne vsebine, temveč zgolj lastnike oziroma upravljavce platform, ki ponujajo medijske vsebine, torej informativne, avdiovizualne, glasbene ter druge primerljive vsebine in oglase," so že v četrtek zapisali v sporočilu za javnost. Na možnost obdavčitve dostopa do interneta se je v zadnjih dneh negativno odzvalo več organizacij v Sloveniji, med njimi Skupnost slovenskih mrežnih strokovnjakov (SINOG), pa tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Kot je povedal minister, bi bila rešitev, s katero bi se obdavčilo dostop do interneta, za njega nesprejemljiva, saj bi to po svoje omejevalo njegovo dostopnost. "Internet je medij, katerega dostopnost ne sme bit v ničemer omejena," je povedal.

Internet je javno dobro

Koprivnikar je sicer dopustil možnost, da predlog cilja na uvedbo prispevka na plačljive vsebine, dostopne na spletu, kar bi bilo ločeno od dostopa do interneta. "Menim, da bo treba to rešitev preoblikovati in nikakor ne dodatno plačevati samo dostopnosti do interneta, ki je zame javno dobro, na katerem gradimo tudi razvoj in dostopnost do vseh podatkov in odprtost družbe." Podobno so izpostavili tudi v SINOG, ki so iz besedila predloga sicer razumeli, da gre za obdavčitev dostopa do interneta, hkrati pa izpostavili, da pojmi, uporabljeni v osnutku strategije, niso v skladu z ustaljeno rabo v zakonodaji. Zato so ministrstvo zaprosili za točno pomensko, namensko in tehnično specifikacijo uporabljenih izrazov. Kot so poudarili v skupnosti, bi bila "kakršnakoli dodatna obdavčitev ponudnikov dostopa do interneta, vezana na imetnike internetnih priključkov, škodljiva za vse prebivalce in gospodarstvo v Sloveniji in sporna predvsem iz vidika zmanjševanja dostopnosti interneta".

Prispevek k medijski pluralizaciji in zaščiti slovenskega jezika

Čeprav so na ministrstvu izrazili presenečenje nad tolmačenjem, da predlog cilja na uvedbo t.i. davka na internet, so v sporočilu napovedali, da bo "v izogib nesporazumom" ta del besedila preoblikovan. Glede namena predloga pa so pojasnili, da gre "za prispevek k medijski pluralizaciji in zaščiti slovenskega jezika". Primerljive rešitve po njihovih navedbah predvideva tudi sprememba evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki omogoča, da države od ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo pobirajo finančne prispevke za produkcijo ali promocijo avdiovizualnih del.

Foto:Reuters