V celotni prehranski verigi bodo spodbujali aktivnosti za boljše izkoriščanje beljakovin iz zrnatih stročnic, za večjo vključenost v kmetijski kolobar, za povečanje njihove pridelave v svetu in boljšo globalno oskrbo. Aktivnostim v mednarodnem letu zrnatih stročnic se bo pridružil tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovalnim in strokovnim delom na področju zrnatih stročnic - fižol, bob, soja itd. To delo vključuje hranjenje in proučevanje genskih virov zrnatih stročnic, pomembnih za Slovenijo, raziskave na področju genetike in fiziologije ter tehnologij njihove pridelave, varstvo rastlin in žlahtnjenje novih sort. V zadnjem obdobju pa se posvečajo tudi proučevanju prehranskih lastnosti zrnatih stročnic.

Uporabna vrednost genskih virov navadnega fižola

Med drugim so na Kmetijskem inštitutu letos začeli s projektom Uporabna vrednost genskih virov navadnega fižola za trajnostno izboljšanje pridelkov in zdravo hrano. Projekt bo trajal do konca leta 2018. V okviru projekta bodo oblikovali jedrno zbirko fenotipsko in genotipsko raznolikih akcesij fižola iz različnih habitatov proučevanega območja shranjenih v genskih bankah v Sloveniji in na Madžarskem, je razvidno iz objave na spletni strani inštituta. Ovrednotili bodo lastnosti ter odziv na abiotske in biotske stresne dejavnike - na primer toleranca na sušo, hranilna vrednost semen, ki vplivajo na količino in kakovost pridelka. Preučili bodo tudi odvisnost rastlin od simbiotskih razmerij. Projekt bo omogočil pridobivanje pomembnih informacij genetskih in okoljskih razlik v ključnih prehranskih lastnostih, kot so beljakovine, vlaknine, antioksidanti, fenolne spojine, folna kislina, minerali. Spodbudil bo tudi razvoj žlahtniteljskih strategij v smeri dodane hranilne ali senzorične vrednosti živil.

Domače sorte izginjajo iz proizvodnje

V zadnjih treh stoletjih so se razvile številne avtohtone domače sorte in mnoge od njih so se do nedavnega proizvajale v velikem obsegu. Domače sorte izginjajo iz proizvodnje, čeprav so še vedno zelo priljubljene med potrošniki in vrtičkarji v celotni regiji. Z organizacijo terenskih ogledov bodo na inštitutu izobraževali pridelovalce in jih spodbujali k pridelavi tradicionalnih sort. Revitalizacija in ponovna uvedba tradicionalnih sort in populacij bo kmetom pomenila dodano vrednost pri trženju teh pridelkov. Za širšo uporabo bodo pripravili brošure z opisi ekotipov in domačih sort ter tehnologij pridelave, njihovo tradicionalno uporabo, pa tudi načine ohranjanja.

Foto: Reuters