Generalni sekretar Kajakaške zveze Slovenije Jakob Marušič nam je dejal, da v Bohinju po njegovem mnenju omejujejo dostop do vode, "ki je splošno javno dobro in bi morala biti v vsakem za splošno javno rabo dostopna vsem. Tudi veslanje sodi med splošno javno rabo.". Podobnega mnenja je tudi Marin Medak, vodja iniciative Slovenski veslači, ki, če bohinjska občina spornega odloka ne bo spremenila, za 22. maj napoveduje nov protest.

Je brezplačno veslanje res zagotovljeno z ustavo?

V 70. členu ustave je med drugim zapisano, da se na javnem dobrem lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Zato dr. Senko Pličanič s Pravne fakultete v Ljubljani, da se veslači ne morejo sklicevati na ta člen ustave, češ da ta javno dobro le na splošno ureja. Pravico do javnega dobra pa zelo natančno ureja Zakon o vodah, do neke mere tudi Zakon o plovbi po celinskih vodah. Pličanič poudarja, da zaračunavanje pristojbin ne pomeni omejevanja rabe javnega dobra. "Drug primer javnega dobra, ki ni naravno javno dobro, je pa grajeno javno dobro, je avtocesta. To je tipičen primer javnega dobra, ki je za uporabo namenjena vsem pod enakimi pogoji. Ta pogoj je plačilo cestnine."

Ministrstvo je že sprožilo nadzor

Na naše vprašanje o zakonitosti spornega občinskega odloka v Bohinju so nam z Ministrstva za infrastrukturo sporočili, da so že začeli postopek nadzora nad zakonitostjo. Mnenje s predlogi za odpravo pomanjkljivosti bodo lokalni skupnosti posredovali v kratkem. Če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene oziroma lokalna skupnost ne bo podala ustreznega pojasnila, pa napovedujejo nadaljnje postopke. Tudi predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet dr. Marko Pavliha ob tem opozarja na že omenjeni 70. člen ustave, ki določa, da se na javnem dobrem lahko posebna pravica do uporabe pridobi le pod pogoji, ki jih določa zakon, ne pa torej občinski odlok ali kak drug podzakonski predpis.

Kajak, kanu, sup, ladja, trajekt, tanker, …

V oči pa bode tudi dejstvo, da so kajaki, kanuji in zadnja leta vse bolj priljubljeni supi, na rekah in jezerih opredeljeni kot plovila, na morju pa so definirani kot športni rekvizit. Tako nam je predsednik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan povedal, da so zato že prenehali z izposojo supov, saj so izračunali, da bi jih spoštovanje zakonodaje stale več, kot bi lahko iztržili od izposoje. Jakob Marušič pa slikovito opiše nesmiseln prepis: "Zakon o plovbah po celinskih vodah v bistvu kajak enači z veliko ladjo ali pa s tankerjem, zato za kajak in za sup zahteva uporabo pristanišč, kar je popolnoma skregano z zdravo razumsko logiko." Da za tako razlikovanje ni nobenega razloga meni Senko Pličanič, ki pristojno ministrstvo poziva k poenotenju zakonske opredelitve omenjenih plovil.