"Naša banka blata bo zdravnikom in bolnišnicam omogočila dostop do transplantantov fekalne snovi," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal profesor mikrobiologije z univerze v Leidnu Ed Kuijper. Nizozemska banka blata darovalcev (NDFB) v Leidnu bo zbirala, hranila in distribuirala blato za transplantacije. Fekalna transplantacija je pogosto edina rešitev za ljudi, ki trpijo za kroničnimi okužbami črevesja, še posebej za okužbo s trdovratno bakterijo Clostridium difficile (CD), je poudaril Kuijper. Kot je dejal, se ta bakterija v črevesju bolnikov še posebej pogosto razvije po dolgotrajni in močni terapiji z antibiotiki. "Nekateri antibiotiki uničijo črevesno floro, kar omogoča razvoj in širjenje bakterij," je pojasnil.

Transplantacije fekalne snovi omogočajo vnos zdravih bakterij

Na Nizozemskem vsako leto okoli 3000 ljudem diagnosticirajo okužbo s CD, pri okoli petih odstotkih pa ta postane kronična. V nekaterih primerih je lahko okužba, če sproži močne diareje, vnetje ali predrtje črevesja, smrtna. "Transplantacije fekalne snovi omogočajo vnos zdravih bakterij v telo. Te se lahko nato širijo v črevesju in vnovič vzpostavijo zdravo floro," je poudaril profesor. Na Nizozemskem vsak mesec opravijo med tri in štiri fekalne transplantacije. Kot je še izpostavil Kuijper, morajo biti darovalci blata zdravi, "z ne preveliko in ne premajhno telesno težo ter dobro črevesno floro".

V Sloveniji fekalnih transplantacij ne izvajajo

Za razliko od ZDA, kjer so prvi banki blata odprli lani, donatorjem na Nizozemskem ne plačajo. Donacijo darovalci, ki so anonimni, zberejo doma in jo nato prinesejo v banko. Iz doniranih vzorcev blata nato nastane pripravek, ki ga bolnikom transplantirajo prek endoskopije skozi nos ali neposredno med kolonoskopijo. Nizozemski raziskovalci upajo, da bo banka blata pomagala tudi pri raziskavah drugih bolezni in da bo morda lahko v pomoč pri drugih boleznih, kot je na primer Crohnova bolezen. V Sloveniji fekalnih transplantacij ne izvajajo. Okužbo s CD po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji letno potrdijo pri več kot 300 ljudeh.

Foto: Reuters