Slovenci v povprečju pojemo skoraj 100 kilogramov mesa na leto. Od tega največ svinjine, ki pa jo moramo uvažati, saj slovenska pridelava zadosti le eni tretjini povpraševanja, preostalo dobimo iz drugih držav Evropske unije. A kot je opaziti, se tudi uvoženi izdelki, na primer iz Avstrije, znajdejo pod blagovnimi znamkami, ki izdelek označujejo kot slovenski. Gre le za zavajanje trgovcev ali tudi za kršitev zakonodaje?

Slovenski potrošnik ceni slovenska živila bolj kot tuja, zato so večje trgovine pri nas pred leti začele igrati prav na to noto.

"Izdelek, ki ga omenjate, proizvaja slovensko podjetje, to so Celjske mesnine, in zadnja faza proizvodnje - torej končni razsek, etiketiranje in distribucija - je opravljena v Sloveniji," je pojasnila Tina Cipot iz Lidla."Zaradi vsega naštetega lahko izdelek v skladu s slovensko zakonodajo poimenujemo kot slovenski izdelek."

"To ni naša blagovna znamka, to je blagovna znamka trgovca in on pove, kaj bo gor pisalo," je dejal direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Zakonodajo o označevanju živil smo sprejeli na ravni Evropske unije in je jasna. Če je zadnja faza izdelka narejena v Sloveniji, se to šteje kot slovenski izdelek, "made in Slovenija", pa četudi proizvajalec na koncu doda le en odstotek začimb, na primer.

Drugače je pri označevanju porekla, ki pa je pri mesnih izdelkih obvezno le za sveže goveje ali svinjsko meso. Takrat mora imeti izdelek označeno državo rojstva in reje živali, pa tudi državo, kjer je bil opravljen zakol in razsek. Če so vse omenjene faze narejene v Sloveniji, ga lahko trgovec oglašuje kot izdelek slovenskega porekla.

"Ne moremo potrošnika izzivati s tem, da bi ob navedbi porekla, ki je mogoče iz tujine, hkrati navajali še, da gre za slovenski izdelek," je dejala Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

Izdelek iz Lidlovega zamrzovalnika seveda ni edini tak na trgovinskih policah. Na trgovinskih policah bi lahko našli tudi fižol kitajskega porekla z oznako narejeno v Sloveniji, pa jogurte, ki se prodajajo pod slovenskimi blagovnimi znamkami, celo pršute, katerih izvora svinjskega stegna ne poznamo, saj je zanje definiran način sušenja, ne pa izvor mesa.

Primer mletega mesa:

Če je izdelek mleto meso, torej je samo meso, brez sestavin, potem zanj velja, da mora imeti izdelek označeno tudi poreklo surovine, torej mesa, od začetka do zakola. Če pa vsebuje mleto meso tudi začimbe in druge sestavine, potem je to mesni pripravek in zanj ne veljajo ista pravila, je v Odmevih pojasnila Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Foto: Reuters