Mit ali resnica: Rdeče meso je rakotvorno, perutnina pa ne

Oktobra 2015 je Svetovna zdravstvena organizacija izdala poročilo v katerem ugotavlja povezanost med nastankom določenih vrst raka in uživanjem rdečega mesa. Poročilo se nanaša zgolj na rdeče meso klavnih živali in na procesirano rdeče meso. "Spojine, ki predstavljajo tveganje za nastanek raka, so predvsem nitriti, heterociklični aromatski amini (HCA) in železo, ki pa jih v še večjih količinah najdemo v perutnini in ribah," je za STA pojasnil dr. Tomaž Polak z Biotehniške fakultete in dodal, da več spojin, izpostavljenih v poročilu, v telo vnesemo z dihanjem. "Pozimi v meglenem dnevu v Ljubljani zaužijemo bistveno več teh spojin, kot če bi pojedli eno ogromno porcijo mesa," je izpostavil Polak. Ob tem je opozoril, da še vedno ni dovolj znanstvenih dokazov, da te genotoksične snovi zares povzročajo nastanek raka pri človeku, zato tudi njihova vsebnost v predelanih in toplotno obdelanih živilih še ni zakonsko omejena. Kljub temu strokovnjaki v večini zahodnih držav priporočajo zmanjšanje količine omenjenih spojin v živilih.

Je post res zdrav?

Splet je poln nasvetov o postenju. Neimenovani strokovnjaki ga priporočajo za čiščenje organizma ali pa kot čudežno zdravilo za bolezen. "Post v nobenem primeru ni zdravljenje in ga strokovnjaki absolutno odsvetujemo bolnikom. Postenje, ki se ga pogosto poslužujejo bolniki z rakom, nikakor ne izstrada raka, ampak do take mere oslabi telo, da poslabša delovanje organizma. To lahko vodi v skrajšano življenjsko dobo ali smrt," je za STA opozarila Eva Peklaj z Onkološkega inštituta Ljubljana. Peklajeva pojasnjuje, da post v telesu sproži evolucijske mehanizme za preživetje, ki pa so nič drugega kot presnovni stres. "Dokler je posameznik zdrav in mlad, presnovni stres telo razmeroma dobro prenese. Za starostnike in bolnike pa je dodaten stres hudo breme," je še pojasnila Eva Peklaj in dodala, da je za ohranjanje zdravja ključna uravnotežena prehrana, prilagojena presnovnim in prehranskim potrebam posameznika, ne glede na to ali je posameznik zdrav ali bolan, star ali mlad.

Miti o glutenu

Diete brez glutena so med splošno populacijo vse bolj priljubljene, vendar Tomaž Požrl z biotehniške fakultete opozarja, da zdravi ljudje nimajo resnega argumenta za izogibanje glutenu. Še več, nekatere skupine industrijsko proizvedenanih brezglutenskih živil so pogosto slabše senzorične kakovosti, vsebujejo dodatke, več maščob, sladkorjev in manj vlaknin. "Žita zdravim posameznikom omogočajo pridelavo in dobro skladiščenje osnovnih makrohranil in so izjemno pomembna tudi z beljakovinskega stališča, saj naj bi globalno z žiti pokrivali več kot 40 odstotkov potreb po beljakovinah," je za STA pojasnil Požrl. Na vprašanje zakaj so brezglutenske diete tako priljubljene, Tomaž Požrl odgovarja: "Menim, da gre predvsem za posledico nepoznavanja tega področja in močne promocije s strani znanih igralcev in športnikov, ki se pozitivno opredelujejo do brezglutenske diete."

Še več prehranskih mitov bomo razbijali v današnji oddaji KODA. Ali s hrano brez holesterola res vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu? So superživila super zdrava? Kaj o priljubljeni ketonski dieti brez ogljikovih hidratov menijo strokovnjaki? Kaj so miti in kaj resnica? Kaj o vsem tem pravi znanost? Odgovore bomo iskali z dr. Nado Kozjek Rotovnik z Onkološkega inštituta, dr. Tanjo Pajk Žontar z Biotehniške fakultete in dr. Igorjem Pravstom z Inštituta za nutriconistioko. Začnemo ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija.