Ko je naš sogovornik leta 2014 pri eni od slovenskih bank najel stanovanjski kredit za okoli 100 tisoč evrov, je obenem dobil v podpis tudi polico nezgodnega zavarovanja, ki ga je stala dobrih dva tisoč evrov. "Polico sem seveda podpisal, saj je bil to pogoj za odobritev kredita." A ko je po dveh letih je najel ugodnejši kredit in starega, ki bi ga sicer odplačeval 25 let, poplačal, je banko in zavarovalnico pozval, da mu vrneta del zavarovalne premije. Obe sta prošnjo zavrnili. "Odgovorili so mi, da se zavarovanje prekine s končanjem kredita, zato nazaj ne dobim ničesar. Počutil sem se ogoljufanega, saj bi mi tak znesek v teh časih nekaj pomenil." A to je le eden v vrsti podobnih primerov.

Potrošniki pogosto brezglavo v zadolževanje

Po mnenju finančnega svetovalca Mitje Vezoviška so potrošniki slabo poučeni o tem, da se z zavarovanjem kredita zavaruje predvsem banka. "Če vi ne boste plačali obroka, bo banka to terjatev odstopila zavarovalnici. Ta bo banki znesek plačala, ampak to ne pomeni, da ste vi rešeni. To pomeni samo, da vas bo za ta kredit terjala zavarovalnica." Kot utegne banka v primeru izvršb terjati komaj polnoletnega otroka, katerega starši so najeli kredit, banka pa je zaradi njunega slabega finančnega stanja zahtevala poroštvo 19-letne hčerke, ki ni še niti redno zaposlena. "Kaj ti veš pri 18., 19., 20. letih. Ti sploh ne razmišljaš o tem, da mame ali očeta jutri lahko ne bo več ali da lahko izgubita službo. Pravzaprav imaš zanko okoli vratu že od samega začetka." Ali pa do smrti. Kot denimo v primeru 50-letnega potrošnika, ki ni mogel dobiti kratkoročnega kredita. Mu je pa banka s pojasnilom, da bodo mesečni obroki nižji, odobrila 30-letnega. "Kako bo on plačeval kredit pri 80. letih, ko mu bo prihodek močno padel?" se sprašuje Vezovišek. Poleg tega je banka stranki poleg 30-letnega kredita vsilila še varčevanje. A potrošnik do privarčevanega denarja, s katerim bi lahko delno poplačal svoj dolg oziroma si zmanjšal mesečno obveznost, ne more.

Banke potrošnikom vsiljevale neprilagojene finančne produkte

V zadnjih letih so bila ob najemanju posojil v ospredju predvsem tako imenovana enkratna zavarovanja, večinoma je šlo za nezgodna zavarovanja kreditojemalcev. "Poudarek je torej na nezgodi. Banke so za neko obrestno mero pogojevale sklenitev produktov, ki v prvi vrsti sploh niso primerni za takšne kredite. Kar je še pomembneje pa je to, da kreditojemalec do vsote ni bil upravičen, če se je npr. v zadnjem obdobju kredita odločil za spremembo, reprogramiranje oz. predčasno poplačilo," pravi finančna svetovalka Ana Vezovišek. Da so banke potrošnikom pogosto ponujale nezgodna zavarovanja, ki so bila draga, a "praktično niso nudila zadostnega kritja v primeru resnih nezgod" pa je dejal Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije. Meni tudi, da banke ponudbe raje prodajo v paketu. "Več jih prodajo, bolje je. Ampak večinoma potrošnikom prodajajo produkte, ki jih ti sploh ne potrebujejo." In po novem Zakonu o potrošniških kreditih, ki je stopil v veljavo v začetku marca, lahko banke te storitve sicer potrošnikom ponudijo, ne smejo pa z njimi pogojevati odobritve posojil. "Kar se tiče stroškov kreditov, ali bodo dražji ali ne, poudarjamo, da je najbolj odločilno, kako natančno potrošnik prouči ponudbo in ali jo primerja z drugimi bankami. Tisti, ki se bo pogajal, bo dobil tudi ugodnejši kredit," dodaja Krisper.

Banke bodo preverjale tudi odhodke

Ena glavnih novosti, ki jih prinaša novi Zakon o potrošniških posojilih, je, da bodo banke pred odobritvijo kredita preverjale ne le prihodke, temveč tudi odhodke posojilojemalcev. Kot pravijo pri Združenju bank Slovenije, so kreditodajalci sicer že doslej skrbno preverjali boniteto potrošnika, torej tudi njegove izdatke. "Zna se zgoditi, da bo v določenih primerih, ko bo posameznik dlje časa izkazoval negativen denarni tok, moral zagotoviti dodatna zavarovanja, morda dodatnega poroka," pojasnjuje Mateja Lah Novosel. Po novem bo imel potrošnik pred podpisom pogodbe o stanovanjskem kreditu več časa za podrobno analizo pogojev. Darja Tomše z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjuje, da ima potrošnik po novem "ob sklenitvi kreditne pogodbe za nakup nepremičnine sedem dni časa za premislek. Ta pogodba je zavezujoča za dajalca kredita in v teh sedmih dneh si ne sme premisliti". Ko potrošnik pogodbo podpiše, pa lahko, ne da bi navedel razloge za to, v 14 dneh od pogodbe odstopi, vendar mora ob tem poravnati stroške odobritve in zapadle obresti. Novost velja za vse vrste kreditov. Kreditodajalci morajo po novem potrošniku vse stroške in tveganja posojila za lažjo primerjavo ponuditi na enotnem obrazcu, kredita pa ne smejo več pogojevati s sklenitvijo življenjskega ali naložbenega zavarovanja ali z odpiranjem transakcijskega računa.

Novosti tudi za kredite v tujih valutah

Novi zakon prinaša številne novosti tudi na področju najemanja posojil, vezanih na tuje valute; tako kot pri kreditu s spremenljivo obrestno mero mora banka potrošniku grafično predstaviti gibanje tečaja valute v zadnjih desetih letih. Prav tako mora banka potrošniku omogočiti pretvorbo kredita iz tuje v domačo valuto, "ko pride do tega, da se znesek, ki ga mora potrošnik še odplačati, poveča za 10 odstotkov v primerjavi z zneskom, ki bi ga moral odplačati, če bi veljalo valutno razmerje v času sklepanja pogodbe", pojasnjuje Darja Tomše. "Glede na slabe izkušnje v preteklosti je tu res pomembno, da so potrošniki bolje informirani in da se zavedajo, da je najem kredita v drugi valuti zelo tvegan in v večini primerov neprimeren," dodaja Boštjan Krisper. Še pred letom dni je imelo v Sloveniji stanovanjska posojila, vezana na švicarski frank, približno 16 tisoč ljudi. Potem ko je švicarska centralna banka v začetku leta 2015 odpravila zgornjo mejo tečaja, ki je bila več kot tri leta določena pri 1,20 franka za evro, so se mesečni obroki kreditov močno zvišali in pri mnogih ogrozili plačilno sposobnost. Banke zdaj toži preko 80 posojilojemalcev.

Kakšne so (bile) prakse bank na področju potrošniških kreditov doslej? Bo novi Zakon o potrošniških kreditih res prinesel več reda in boljšo zaščito potrošnikov? Bodo mladi odslej še težje prišli do posojila in kdaj lahko v Evropi pričakujemo zvišanje obrestnih mer? Odgovore bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 14. marca 2017 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.