Za varnost telefonov in tablic lahko največ naredimo sami, uporabnikom na dušo polaga Marta Štefanič iz slovenskega centra za obravnavanje spletnih prevar SI Cert:»Najslabše je, če uporabnik vedno znova ignorira obvestila naprave o posodobitvah, ki so na voljo.« Lastnikom telefonov svetuje tudi, da za varnejšo povezavo namesto brskalnika raje uporabljamo aplikacije. Te nalagamo iz uradnih trgovin (PlayStore, Marketplace, iStore). »Ne nalagajte sumljivih datotek, ne glede na to, kako zanimive so,« še pravi Marta Štefanič. Pomembno je tudi zaklepanje telefona; bodisi s pin kodo ali vzorcem, ki ga povlečete po tipkovnici. To je tudi najboljša obramba v primeru kraje telefona.

Niso vsa odprta brezžična omrežja primerna

Tudi vi, takoj, ko kam pridete, iščete brezplačno internetno povezavo? Štefaničeva takšno prakso odsvetuje: »izogibajte se ad-hoc omrežjem, ki jih nekdo vzpostavi kar na svojem računalniku. V tem primeru se povežemo neposredno na prenosnik neznanca, ta pa lahko spremlja naš promet«. Takšna omrežja po navadi prepoznamo po nekoliko drugačni ikoni. Zaupate lahko omrežjem na letališčih in knjižnicah, pa v lokalih. Oziroma tistim, v katere se je treba prijaviti z uporabniškim imenom in geslom.

Podatki v oblakih

Hramba podatkov v oblaku ima vsekakor svoje prednosti: podatki so dostopni na vseh napravah. Tudi ob okvari določene naprave jih brez težav povrnemo. Zavedati pa se moramo, da se ponudnik oblaka najpogosteje nahaja v drugi državi. Torej ima vse naše podatke na primer neko podjetje v ZDA, kar lahko predstavlja težavo predvsem iz vidika varovanja osebnih podatkov.

Najboljša zaščita – dobro geslo

»Nastaviti moramo močno geslo, ki ne sme pomeniti ničesar in ga nihče ne bo mogel ugotoviti,« svetuje Marta Štefanič. Za različne storitve moramo uporabljati različna gesla. Če želimo biti še posebej varni – in če ponudnik to omogoča - vklopimo dvofaktorsko avtentikacijo: » ob vsakokratni prijavi iz brskalniku nepoznane naprave moramo ob vpisu vnesti še posebno kodo, ki jo prejmemo na telefon, ali pa jo dobimo prek posebne aplikacije, ki smo si jo naložili na telefon.« Zelo previdni moramo biti pri vpisovanju svojega gesla na spletne strani »goljufi se našega uporabniškega računa najlaže polastijo tako, da nam pošljejo lažno elektronsko sporočilo, v katerem nas pozivajo k ponovnem vpisu v naš uporabniški račun pod pretvezo posodobitve, obvestila o vdoru.« Takšnemu sporočilu je navadno dodana povezava na lažno spletno stran, ki pa je na prvi pogled videti kot prava. Kot bi mignil tako pogosto sami posredujemo svoje podatke goljufom.

Virusi se dobro skrijejo

Dandanes ni nič zastonj. Tudi brezplačne aplikacije v resnici plačamo. Pač ne z denarjem, ampak s svojimi podatki. Ti pa imajo v oglaševalskem svetu visoko ceno. Presoja je na strani uporabnika, je prepričana Štefaničeva, ki svetuje, naj naloži samo aplikacije, ki jih zares potrebuje, neuporabne pa nas zbriše iz svojega telefona. »Nekateri virusi se tako skrijejo, da jih je nemogoče odkriti,« svari Štefaničeva. Medtem, ko nekateri virusi samo odpirajo reklamna okna, nam lahko drugi zaklenejo vse naše podatke. In v zameno za odklepanje podatkov zahtevajo odkupnino. »Tudi v tem primeru naš bo rešila varnostna kopija,« še enkrat opomni Marta štefanič. Virus lahko sicer odstranimo na tri načine: s protivirusnim programom, če to ne deluje, ponastavimo tovarniške nastavitve. V skrajnem primeru pa lahko telefon odnesemo na servis, kjer nam bodo ponovno naložili operacijski sistem.