Iz NLB so nam sporočili, da so bili konec marca letos "seznanjeni s predlogom Evropske komisije o dopolnitvi Uredbe št. 924/2009 za pocenitev čezmejnih plačil v evrih v celotni Evropski uniji (torej tudi zunaj evrskega območja). Po temeljiti preučitvi predloga, ki bo zdaj predložen Evropskemu parlamentu in Svetu Evrope v sprejetje, smo se odločili, da z 20. aprilom 2018 zamrznemo nadomestilo v višini 1,5 % od zneska dviga gotovine ali nakupa za procesiranje transakcij, ki niso v evrih."

Dvig kljub temu ne bo brezplačen

Dvigu gotovine v državah, ki nimajo evra, je kljub zamrznitvi nadomestila za procesiranje neevrskih transakcij pri NLB še vedno treba prišteti nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu, ki ga pozna večina bank in znaša od 2,50 in celo do 23 evrov. Pri dvigu gotovine na bankomatih v državah, kjer evra nimajo, pri Evropski potrošniški organizaciji (BEUC) odsvetujejo izbiro takojšnje konverzije zneska, ki jo ponujajo bankomati, saj potrošnik na ta način izgubi kar do 10 odstotkov zneska. "Milijone in milijone evrov so evropski potrošniki že izgubili, ker so izbrali takojšnjo konverzijo," pravi generalna direktorica BEUC-a Monique Goyens in dodaja, da se ljudje "počutijo varnejše, če takoj izvedo znesek v evrih". Tudi pri NLB potrošnikom svetujejo, naj na primer na dopustu na Hrvaškem pri izplačilu gotovine v kunah "izberejo možnost brez konverzije (torej v lokalni valuti), saj se s tem izognejo nepričakovanim stroškom".

Razlika med najcenejšo in najdražjo banko kar 181 evrov

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer redno spremljajo cene nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, ugotavljajo, da so banke lani pogosteje kot leto prej višale stroške poslovanja z bančnim računom. Lani je bilo 38 podražitev nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, največje podražitve so zasledili pri plačilih s trajnim nalogom in pri direktnih bremenitvah. Delavska hranilnica je košarico storitev komitenta, ki z banko posluje na bančnem okencu, zvišala največ, za skoraj 23 odstotkov. Kljub temu z okoli 62 evri ostaja najugodnejša banka, največ, 243 evrov, bi potrošnik za enak storitve plačal pri Sberbank. "Če bi torej tipični potrošnik, ki z banko posluje na bančnem okencu, prenesel račun od najmanj k najbolj ugodni banki, bi na letni ravni prihranil 181 evrov," so izpostavili v ZPS.

Za potrošnika je e-bančništvo ugodnejše

Če je bila Sberbank lani najdražja izbira za potrošnika, ki večino storitev opravi pri okencu, pa je bila najugodnejša za tiste, ki poslujejo prek spletne banke. Pri poslovanju s spletno banko je za tipičnega potrošnika najugodnejši Direkt paket njihov. Za stroške poslovanja bi pri njej na letni ravni odštel 51,36 evra, pri osmih od štirinajstih bank več kot 100 evrov, največ pa pri NLB – skoraj 127 evrov. Z zamenjavo banke, ki potrošnikom nudi najdražje poslovanje s spletno banko, za tisto, ki nudi najcenejše, bi tipični potrošnik torej na letni ravni prihranil 75,56 evra. ZPS je v analizi upoštevala, da tipičen potrošnik na mesec opravi šest plačil z univerzalnim plačilnim nalogom, trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom. Pri izračunih niso upoštevali morebitnih popustov za nove komitente, paketnih popustov ter ugodnosti glede na tip prejemnika ali način plačila. V spletnem primerjalniku ZPS lahko potrošniki glede na svoje potrebe sami izračunajo, kateri paket je zanje najugodnejši.