Po zdaj veljavni ureditvi premoženje para delimo na posebno in skupno. Ključna razlika med njima je v tem, kdaj je to premoženje nastalo. Posebno premoženje je tako tisto premoženje, ki ga je vsak od partnerjev ustvaril pred vstopom v zakonsko zvezo. Skupno premoženje pa je tisto, ki sta ga partnerja pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Tako se denimo podedovana ali podarjena hiša pred nastankom zveze po sedanji zakonodaji ob razvezi ne deli. Kar partnerja ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze, pa se šteje za skupno premoženje in se ob razvezi načeloma deli na pol.

Ob poroki rožice, potem pa …

"Za poročno pogodbo sem jaz vedel samo iz filmov. To se mi zdi taka filmska scena, o kateri sploh nisem razmišljal, da v realnem življenju obstaja," pravi Matic Grilc, ki se je poročil pred letom dni. "Če greš v zakon s to miselnostjo, da se lahko nekaj zgodi, da boš moral deliti premoženje, potem je nekaj narobe že na začetku," dodaja Matičeva soproga Irena Grilc. Matic pravi, da bosta o delitvi premoženja razmišljala takrat, ko se bosta razšla, če bo do tega sploh prišlo. Drugačen pogled na predporočno pogodbo pa ima sogovornica, ki se je po 25 letih zakona s svojim partnerjem razšla. »Večini se ob poroki ne zdi smiselno, da bi se ukvarjali z delitvijo premoženja. O tem ne razmišlja nihče. Vsem je pomembna samo obleka, šopki, gostje. Ko pa pride do ločitve, lahko nastanejo velike težave," pravi. Zakonska svetovalka Melita Kuhar pritrjuje, da ob ločitvi mnogi gledajo na vsak cent, ki so ga vložili v času trajanja zveze. "Vse hočejo nazaj, gledajo na vsak kozarec, na vsako ponev." Po njenih besedah predvsem moški težko sprejmejo dejstvo, da so v času, ko je soproga doma skrbela za otroke in družino in na ta način tudi zanje, moški lahko gradili kariero. "Potem pa se ti moški sprašujejo, zakaj so soproge upravičene do nekega njihovega deleža."

Skupna pot, ločeno premoženje

Partnerji, ki z zakonitim premoženjskim režimom ne bodo zadovoljni, se bodo s pogodbo lahko dogovorili o tem, kakšen bo njihov premoženjski odnos v času trajanja zakonske zveze. "Če torej partnerjema ne bo ugajal režim skupnosti, se bosta največkrat odločila za ločeno premoženje, kar pomeni, da bosta tudi po poroki premoženje pridobivala in z njim razpolagala ločeno," pravi dr. Viktorija Žnidaršič Skubic s Pravne fakultete v Ljubljani. S predporočno pogodbo bo po novem mogoče razdeliti tudi posebno premoženje, torej tisto, ustvarjeno pred začetkom zveze. Izkušnje iz tujine sicer kažejo, da se pari s takšnim sporazumom največkrat dogovorijo o tem, kako se bo delilo skupno premoženje, torej tisto, ki ga ob podpisu predporočne pogodbe še ni. "Države, ki že poznajo ta institut, so ugotovile, da je največji problem ravno sklenitev takšne pogodbe na daljši rok. Če namreč zakonska zveza traja 20 ali 30 let, je jasno, da se razmere v tako dolgem obdobju zelo spremenijo. Zato, pravniki temu pravimo zaradi spremenjenih razmer, lahko pride do razveljavitve take pogodbe." V primeru, da bi eden od partnerjev pozneje ugotovil, da je s predporočno pogodbo oškodovan, lahko od nje enostransko odstopi.

Kaj pa zlorabe?

V primeru, da želi eden od partnerjev odstopiti od sklenjene predporočne pogodbe, mora dokazati, "da se namen pogodbe ne more več uresničiti, da je pretežko, da bi jo izpolnil, hkrati pa dokaže, da so se te razmere toliko spremenile, da je to postalo nemogoče in da na to ob sklenitvi pogodbe ni mogel računati," je povedala Žnidaršič Skubičeva. Da lahko do zlorab pride v vseh pogodbenih razmerjih, pa pravi Andrej Del Fabro z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Ravno zato že obligacijsko pravo določa neka varovala. Pogodba, denimo, ki je sklenjena pod prisilo, grožnjo ali v zmoti, je izpodbojna že sama po sebi in enako velja za pogodbo za ureditev premoženjskopravnih zadev." Predporočno pogodbo bo sicer mogoče skleniti zgolj pri notarju, ki se bo moral prepričati, da obe strani razumeta vsebino sporazuma. "Hkrati pa, to je zelo pomembno, bo moral strankama pojasniti, kakšen je zakonit premoženjski režim. To pomeni, da se bo morala vsaka stranka ob sklenitvi takšne pogodbe zavedati, kakšne pravice in obveznosti bi imela, če takšne pogodbe ne bi podpisala," dodaja dr. Viktorija Žnidaršič Skubic. Partnerja, ki bosta želela skleniti predporočno pogodbo, bosta morala drug drugemu razkriti svoj finančni položaj. Če tega ne bosta storila, bo tisti, ki bo oškodovan, lahko zahteval razveljavitev pogodbe.

Tudi najbolj premožni pogosto brez predporočne pogodbe

Dejstvo je, da je v svetu slavnih ločitev velika novica, verjetno celo večja od poroke. In ker tudi slavni in premožni pogosto slepo verjamejo v brezkončno ljubezen, predporočne pogodbe v preteklosti marsikateri par ni sklenil. Tudi pop ikona Madonna, v času sklenitve zakonske zveze z Guyem Richijem leta 2002 je bila vredna okoli 500 milijonov evrov, predporočne pogodbe ni podpisala. Po osmih letih je zakon razpadel, Richie pa je v hitrem ločitvenem postopku Madonnin račun olajšal za 90 milijonov evrov. Brez predporočne pogodbe sta zakonsko zvezo leta 2002 sklenila tudi nekdanji Beatle Paul McCartney in Heather Mills, ki je ob ločitvi zahtevala 150 milijonov evrov od njegovega okoli 800 milijonov vrednega premoženja. Na koncu je Millsova s sodišča odšla s 35 milijoni. Tudi Princ William in Kate Middleton, oba izhajata iz vplivnih in premožnih družin, nimata predporočne pogodbe, čeprav je premoženje družine Middleton ocenjeno na 50 milijonov evrov. Tudi v primeru njune ločitve bi se torej za dogovor pogajali odvetniki: ko sta se leta 1996 razšla princesa Diana in princ Charles, je ločitveni dogovor diani prinesel okoli 20 milijonov evrov. Slavni pa so sklenili tudi nekaj nenavadnih predporočnih pogodb: Justin Timberlake se je zavezal, da bo soprogi, če jo bo prevaral, izplačal 500 tisoč dolarjev. Tudi Charlie Sheen se je zavezal, da bo soprogi Denise Richards v primeru varanja izplačal štiri milijone dolarjev. Dogovor med Tomom Cruisom in Katie Holmes je predvidel, da bo Holmesova v primeru ločitve za vsako leto zakona prejela tri milijone dolarjev.

V Posebni ponudbi bodo tokrat govorili o predporočni pogodbi oziroma, kot jo imenuje novi družinski zakonik, pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema. To naj bi olajšalo delitev premoženja ob morebitni ločitvi. Pogodba bo sicer v praksi zaživela šele čez dve leti, mi pa bomo že zdaj preverili, kdo vse bo lahko takšno pogodbo podpisal in kdaj, kakšne bodo njene posledice, kakšno je mnenje parov in strokovnjakov o takšni pogodbi, kakšne so pasti teh pogodb in kako je delitev premoženja ob ločitvi urejena zdaj. Posebna ponudba bo na sporedu v torek, 6. junija 2017, ob 17:28 na 1. programu Televizije Slovenija.