Iz poročila Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je mogoče razbrati, da je podjetnik z Vrhnike več let čebelarjem na črno prodajal paličice za zdravljenje bolezni čebel pod pretvezo, da vsebujejo le naravne sestavine. V resnici pa so bile v njih nevarne kemikalije. Poleg že omenjenih tudi rotenon, substanca, ki je proti varoji zelo učinkovita, hkrati pa dokazano nevarna za človeka, saj uničuje živčne celice v možganskih temeljnih jedrih, kar lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva.

Hormonska motilca klorfenvinfos in amitraz

V prvem odzivu ob izbruhu medene afere je vodja Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Miran Brvar, javnosti sporočil, da sta klorfenvinfos in amitraz "najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in na primer prezgodnje pojave predvsem hormonsko odvisnih rakov, kot sta rak dojk in prostate." Direktor UVHVVR Janez Posedi je v odzivu dejal, da je v Sloveniji pridelan med popolnoma varno živilo in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, s čimer se strinjajo tudi na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer so opozorili na po njihovem mnenju številne neutemeljene in zavajajoče izjave glede varnosti medu.

Štrukelj: Ne vemo, kako na zdravje vpliva mešanica strupov

Dejstvo je, da je količina učinkovin v medu in satju z medom izjemno nizka, pravi dr. Borut Štrukelj, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Uživanje slovenskega medu je po njegovem mnenju varno, a ne povsem brez tveganja. "Nesrečni slučaj v tem primeru je ta, da gre za kombinacijo različnih snovi. Nihče pa še ni naredil eksperimenta, da bi ugotovil, kaj kombinacija učinkovin pomeni za sam organizem." Sam tako uporabo spornega medu odsvetuje nosečnicam, saj lahko kombinacija učinkovin, ki so jih uporabili pri izdelavi strupa in katerih sledi so zaznali tudi v medu in satju, vpliva na razvoj otroka.

"Vse življenje bi lahko človek vsak dan brez posledic pojedel 1,28 kg medu"

Dr. Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je v nasprotju z Štrukljem kritična do izjav vodje Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mirana Brvarja. Ta je z izjavo, da je med strupen in da bi ga morali nemudoma odstraniti s polic, dodobra razburil tako laično kot strokovno javnost. A Perharičeva meni, da se je Brvar v svojih izjavah prenaglil. "Prepričana sem, da če kje, ravno na Centru za zastrupitve dobro vedo, da je za učinek potreben zadosti velik odmerek." Dodala je, da je presežena največja dovoljena količina ostankov pesticidov neskladna z zakonodajo, vendar ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Tako bi lahko po njenih besedah odrasel človek vsak dan vse življenje pojedel 1,28 kg spornega medu brez vsakršnega tveganja, pri 10-kilogramskem otroku je ta količina dobrih 200 g na dan. Prav tako meni, da med ne predstavlja tveganja za nosečnice. Po podatkih Evropske agencije za varnost in hrano sicer odrasel človek v povprečju poje 26 gramov medu na dan, 40 gramov predstavlja že tako imenovano ekstremno porabo.

Čebelarji: ravnanje kolegov je nesprejemljivo

Dr. Janko Božič z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi ljubiteljski čebelar, je kritičen do ravnanja kolegov. Kot pravi, so imeli čebelarji legalne možnosti za zatiranje varoje, kar je popolnoma neopravičljivo. Dodaja pa, da to še ne pomeni, da je slovenski med, ki je na voljo na trgu, strupen. Božič sicer javnosti sporoča, da ljudje vsak dan z uživanjem hrane, ki ni ekološko pridelana, zaužijejo več pesticidov kot jih vsebuje sporni slovenski med. Ob tem izpostavlja predvsem sveže sadje in zelenjavo. "Več škode ste si naredili, če ste se na silvestrovo sprehodili skozi Ljubljani, kot če uživate slovenski med", dodaja Božič. Tudi ekološki čebelar Milan Meglič je kritičen do ravnanja kolegov. Sam se sicer pri zatiranju različnih bolezni poslužuje izključno ekoloških sredstev. "Sam bi se spornemu medu na policah trgovin popolnoma izognil. Sam pridelujem lasten med, ki je brez vsebnosti škodljivih snovi."

Agencija za zdravila: Nihče nam ni sporočil, da zdravilo ne učinkuje

Številni čebelarji, ki so sporno sredstvo za zatiranje varoje kupovali na črnem trgu pri podjetniku z Vrhnike, pravijo, da so to počeli v dobri veri, da kupujejo ekološko sredstvo. A sogovorniki menijo, da to ne more biti opravičilo za njihova dejanja, saj imamo ravno z namenom preprečevanja neželenih posledic, do katerih lahko pripelje uporaba neustreznih in neregistriranih sredstev, v Evropsko uniji in Sloveniji ustrezne organe, ki zdravila odobrijo, prodajajo pa jih za to registrirana podjetja. Andreja Čufar z Agencije za zdravila ob tem dodaja, da na očitke, ki se zdaj pojavljajo, da namreč registrirana zdravila, ki so jih uporabljali čebelarji, niso bila učinkovita, niso mogli odgovoriti, ker jih z očitki ni seznanil nihče. "V evropski bazi poročil o neučinkovitosti teh zdravil ni nobene informacije o tem, da zdravila niso učinkovita", pravi.

"Med mora s polic trgovin!"

Večin sogovornikov se strinja, da bi morali sporni med umakniti s polic trgovin. Ne zato, ker bi bil nevaren za zdravje, čeprav se mnogi strokovnjaki s to ugotovitvijo Nacionalnega inštituta za zdravje ne strinjajo, temveč zato, ker je preseženega količina ostankov pesticidov v medu in satju neskladna z zakonodajo. Dr. Lucija Perharič meni, da je z vidika uporabe prepovedanih sredstev afera nezaslišana, zato bi morali izdelke umakniti s polic. »Če ne drugega, to ni vzgojno. Ne moremo samo zato, ker je med varen, dovoliti, da zdaj ljudje proizvajajo zdravila kar v domači garaži ali kjer koli jih je že gospod proizvajal«, meni Perharičeva. Direktor UVHVVR Janez Posedi pa nam je povedal, da medu ne bodo umaknili s polic trgovin, razen če jim bodo na Centru za zastrupitve UKC Ljubljana predstavili konkretne dokaze o previsoki vsebnosti spornih strupov.

Rok Kužel