Mnenje o primernosti zakona bo najprej po službeni dolžnosti podala vlada, nato pa tudi poslanci, sporočajo z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem so nam posredovali podatke, ki kažejo, da je bilo leta 2016 v bolniškem staležu v breme ZZZS 6.355 samostojnih podjetnikov posameznikov in 617 oseb, ki v Sloveniji samostojno opravljajo poklicno dejavnost. Tak zavarovanec je bil v bolniškem staležu v breme ZZZS v povprečju 66,72 delovnih dni, izdatki ZZZS za njihova nadomestila plače pa so znašali 17.873.060 evrov oziroma v povprečju 2.563,55 evrov na zavarovanca.

V 16 letih niti en dan na bolniškem dopustu

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo julija letos v Sloveniji 47.536 samozaposlenih, ki niso zaposlovali drugih, v številko pa niso vključeni samozaposleni, ki v Sloveniji samostojno opravljajo poklicno dejavnost. Kot nam je povedala glasbenica Vesna Zornik, ki ima že 16 let status samozaposlene v kulturi, doslej še ni bila na bolniškem dopustu. "Zgodilo se mi je, da sem bila šest tednov v bolnici, a ker so bili vmes prazniki, je naneslo, da je prišel samo en dan bolniške, ki pa ga seveda nisem vzela, ker bi bilo več papirologije," pripoveduje Zornikova in dodaja, da je položaj samozaposlenih v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcih diskriminatoren, saj samozaposleni ravno tako plačujejo socialne prispevke, tudi takrat, ko zaradi bolezni ne morejo opravljati dela. "Ne zgodi pa se nič. Plačati moraš prispevke tako kot da si delal, tu je izpad dohodka, bolniškega nadomestila pa ni."

Predlogu naklonjeni tudi v OZS

Po navedbah Levice samozaposleni v zdravstveno blagajno vplačajo 112 milijonov evrov zdravstvenih prispevkov, a imajo v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcih v primeru bolezni bistveno manj pravic. Na problematiko že dlje časa opozarjajo tudi pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, a njen predsednik Srečko Meh pravi, da doslej še niso bili uslišani. "Če si samo zaposlen, je tvoj prihodek odvisen od tega, koliko narediš. In ko ti ljudje zbolijo, delajo še naprej, delajo bolni, postanejo invalidi, zapletov je lahko ogromno," pravi Meh. Tudi v gibanju za dostojno delo in socialno družbo poudarjajo težak položaj samozaposlenih v Sloveniji, opozarjajo pa, da študij, ki bi potrjevale slabše zdravstveno stanje prekarnih delavcev za zdaj še ni, bi pa lahko problem eskaliral čez nekaj let, ko "ti ljudje ne bodo več stari 30 let in se bodo pokazale posledice prebolevanja angin in drugih bolezni na delovnem mestu".

Z novelo tudi konec izkoriščanja prekarcev?

V Levici želijo z novelo zakona, po kateri bi samozaposleni iz zdravstvene blagajne prejeli nadomestilo že četrti dan bolezni, končati tudi prakso prekarnih oblik zaposlitev. "V kolikor se izkaže, da je tak samozaposlen v prikritem delovnem razmerju, bi v prepreko zlorab in poglabljanja prekarnosti te stroške moral kriti delodajalec." Zato so k svojemu predlogu dodali člen, po katerem bi morala fizična ali pravna oseba, pri kateri je samozaposleni opravljal delo v obliki prikritega delovnega razmerja, ZZZS-ju vrniti nadomestilo, ki bi ga ZZZS izplačal samozaposlenemu. Podlaga za tako vračilo bi bila sodba delovnega sodišča ali odločba inšpektorata. Srečko Meh z OZS-ja meni, da še ena taka varovalka v zakonu ni potrebna. "Mislim, da ni potrebno, da gre to še enkrat v zakon. Če se ugotovi, da gre za prekarno delo, je treba take delavca zaposliti." O vplivu prekarnosti na zdravje v Sloveniji vemo malo, dejstvo pa je, da se z nižanjem socialne varnosti in delovnih pravic ter krepitvijo izključenosti in negotovih delovnih pogojev povečujejo dejavniki tveganja za zdravje prekarnih delavcev.