Kot smo namreč uspeli izvedeti na eni od upravnih enot, je podatke na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu podatke od več upravnih enot po Sloveniji zahtevala ljubljanska odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar.

Pisma brez žiga in podpisa

"Dejstvo je, da sem bila v Beogradu pred skoraj tremi leti, nisem podaljšala parkiranja, zdaj pa sem dobila obvestilo s sliko svojega avta. Pismo je prišlo iz Anglije in v tem pismu mi grozijo, da moram v 28 dneh odreagirat," pripoveduje ena od prejemnic obvestila. Obvestilo lastniku, kot so ga poimenovali pri podjetju EPC, ni podpisano in ožigosano, žiga ni niti na kuverti, dobrih 41 evrov pa naj bi dolžnica nakazala na račun, odprt v Nemčiji. "28 dni. Od kdaj se to šteje? Kako vedo, da sem jaz v tem stanovanju? Kako vedo, da sem jaz to sploh dobila v roke?" 14 dni pozneje je prispel nov dokument, tokrat poziv k plačilu globe, čeprav beograjsko podjetje Parking service nima pooblastil za izdajanje glob: obresti se je nabralo za 15 evrov. "Nobene podlage ni za kakršne koli obresti ali druge stroške," pravi odvetnica Breda Razdevšek, ki ji je podobna pisma v reševanje predalo več strank.

Britansko podjetje za identificiranje dolžnikov

Zaradi neplačane parkirnine na Hrvaškem je po skoraj petih letih podoben poziv s strani britanskega podjetja EPC prejel tudi Ljubljančan. "Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, prav tako je vročen na način, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in na način, da bi se videlo, da je stranka to pisanje dejansko prejela," dodaja Razdevškova. Ko smo pri hrvaškem podjetju Parking Zagreb preverili, za kakšno sodelovanje med podjetjema gre, so nam potrdili, da pri EPC-ju zanje iščejo lastnike tujih vozil, ki parkirnine niso poravnali. Poudarjajo, da znesek ne predstavlja globe, saj tovrstnih pooblastil nimajo, temveč je višina odvisna od dnevne cene parkirnega listka. Ti odvisno od parkirne cone znašajo 26, 60 ali 100 hrvaških kun. Na naše vprašanje, zakaj zneski presegajo 40 in več evrov, so v podjetju odgovorili, da "gre za manipulativne stroške in zamudne obresti". Slednje v obvestilih ni navedeno.

Je odvetniška družba iz Ljubljane prekoračila pooblastila?

V Uradu informacijske pooblaščenke so potrdili, da že več mesecev prejemajo številna vprašanja lastnikov vozil in da so uvedli inšpekcijski postopek. Izkazalo se je, da so v vseh obravnavanih primerih, v katerih so doslej uspeli raziskati pridobivanje podatkov, posamezne upravne enote tiste, ki so informacije posredovale slovenski odvetniški družbi. Ta se je pri zahtevi za pridobivanje podatkov sklicevala na 10. člen zakona o odvetništvu. "Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicujoč na ta 10. člen zakona o odvetništvu, s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh podatkov naprej. Po stališču informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, je to sporna praksa," nam je povedala Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca, kjer zoper odvetniško pisarno teče postopek.

"Odvetnik ne more biti poštar"

Nekdanja informacijska pooblaščenka, odvetnica dr. Nataša Pirc Musar, je na naše vprašanje o tem, ali je odvetnik upravičen do tovrstnih podatkov in v kakšnem primeru, odgovorila, "lahko odvetnik pridobiva osebne podatke v okviru opravljanja svojega poklica v konkretni zadevo. To pomeni, da mora imeti odprt nek postopek in potem lahko zahteva osebne podatke, ki jih za ta postopek potrebuje. Moje mnenje je, da odvetnik ne more biti zgolj poštar". Podobno stališče smo pridobili tudi s strani Ministrstva za pravosodje, kjer menijo, da mora odvetnik ob zahtevi za posredovanje tovrstnih podatkov med drugim izkazati, da so iskani podatki potrebni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi. Poleg naštetega v oči bode dejstvo, da je odvetniška pisarna podatke iskala pri manjših upravnih enotah, npr. Ruše, Mozirje, Kočevje itd. Nataša Pirc Musar meni, da je to "malo zlobno, saj so manjše upravne enote zagotovo manj izkušene in manj pozorne, zato lahko prej naredijo napako".

Zoper odvetniško pisarno sprožen disciplinski postopek

V odvetniški družbi Ušeničnik Žagar so v odzivu med drugim sporočili, da razlaga 10. člena zakona o odvetništvu, kot jo ponujajo v Uradu informacijskega pooblaščenca, ne more vzdržati resne pravne in razumske presoje, saj ne le, da upravičenost do pridobitve osebnih podatkov neutemeljeno pogojuje z nujno nadaljnjo opravo drugih dejanj odvetniškega zastopanja, ampak tudi same oprave poizvedbe z namenom identifikacije dolžnika neutemeljeno ne šteje za dejanje, ki ga je mogoče šteti za opravilo odvetniškega zastopanja v posamični zadevi. Dodajajo, da so poizvedbe o lastnikih vozil med več upravnih enot razpršili zato, da bi jih zaradi velikega obsega primerov razbremenili, ne pa zato, ker bi bile te domnevno manj previdne in manj pravno poučene. Hkrati priznavajo, da vse upravne enote njihovih poizvedb niso štele za utemeljene. Morda bi moralo pravosodno ministrstvo upravnim enotam prav zato dati jasno in enotno navodilo o postopanju v tovrstnih primerih. Na odvetniški zbornici o sicer medtem prejeli prijavo zaradi domnevno spornega ravnanja odvetniške pisarne in uvedli postopek.