Bacil tetanusa se ne prenaša od človeka na človeka, ampak lahko pride do okužbe prek rane, ki je onesnažena z zemljo, v kateri so spore bacila tetanusa. Posebej nevarne so z zemljo onesnažene vbodne rane, pa tudi žulji, opekline in druge, morda celo neopažene rane. Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin bakterije clostridium tetani, čigar spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. Za tetanusom lahko zboli vsakdo, četudi je bolezen že prebolel. Od leta 1951 je v Sloveniji na voljo učinkovito in varno cepivo. Pojavnost bolezni se je močno znižala, saj se cepljenje izvaja v rednem programu za otroke in odrasle. To je eno izmed cepljenj, ki ga mora izvajati vsak izbrani zdravnik.
V primeru tetanusa pri novorojenčku je izid največkrat smrt
Kot prvi znak se najpogosteje pojavijo otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, nato sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, generalizirani krči po celem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. Zaznavni del živčevja ni prizadet, zato je bolnik pri polni zavesti. Pri novorojenčkih (ob rojstvu so še brez težav) se kot prvi znak pojavi odsotnost sesanja. Prenehajo pridobivati težo in njihova telesa postanejo otrdela, pojavijo se krči. Zaradi krčev lahko pride do zlomov hrbtenice in drugih kosti. Lahko se pojavijo motnje srčnega ritma in koma. Med sekundarnimi okužbami je pogosta pljučnica. V primeru tetanusa pri novorojenčku je izid največkrat smrtni. Tetanus je v katerikoli stopnji bolezni nujno stanje in zahteva bolnišnično obravnavo, kjer lahko izvajajo stalen nadzor nad bolnikom.
Cepljenje otrok in odraslih nudi dobro zaščito
Za zaščito je treba cepljenje ponavljati. Cepljenje proti tetanusu je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Tako pred boleznijo zaščitijo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa B in otroški paralizi. Ostale tri odmerke dobijo v starosti od enega do dveh let, v tretjem razredu osnovne šole ter med 16. in 18. letom starosti ob sistematskem pregledu v srednji šoli. Nadalje se priporoča en poživitveni odmerek na vsakih deset let oziroma ob poškodbi, navajajo na spletni strani NIJZ.
Foto: BoBo (fotografija je simbolična)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje