Precepljenost v Sloveniji z redkimi izjemami upada že od leta 2007. Posledice so že vidne; lani smo imeli po 25 letih v Sloveniji prvič primer otroka s tetanusom. "Otrok ni bil cepljen in bojim se, da je to znanilec večjega števila primerov, ko se bomo soočali s še več podobnimi primeri," pravi dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Zdravljenje otroka s tetanusom je stalo dobrih deset tisoč evrov. Navadno so stroški še višji; leta 2015 so znašali dobrih 29 tisoč evrov na bolnika, pacienti so v bolnišnici v povprečju ležali 57 dni. Odmerek cepiva proti tetanusu, s katerim bi okužbo preprečili, stane slabih dvajset evrov.

Vse več predlogov za opustitev cepljenja

Lani so na Ministrstvu za zdravje prejeli okoli 600 vlog za opustitev cepljenja. 90 odstotkov vlog so poslali starši, le 10 odstotkov zdravniki, polovico na željo staršev. A težava niso zgolj visoki stroški, povezani s zdravljenjem otrok, ki niso bili cepljeni, pa zbolijo za katero od bolezni, ki bi se jo dalo preprečiti. Težava je predvsem v tem, da tisti otroci, ki bi lahko bili cepljeni, pa niso, ogrožajo tiste, ki zaradi bolezni ali hudih težav z imunskim sistemom ne morejo biti cepljeni. "Otrok, ki ni bil cepljen in prenese v svoj vrtec ošpice, s tem ogroža otroke, ki ne smejo biti cepljeni. Lahko celo življenjsko," pravi dr. Matjaž Zwitter z Zdravniške zbornice Slovenije. Dodaja, da bi se morali tisti starši, "ki ne pustijo cepiti svojega otroka iz svoje muhavosti, iz svojega nezaupanja, ne pa z medicinskimi argumenti, vprašati, kako bi se počutili, če njihov otrok ne bi smel biti cepljen, pa bi ga ogrožali necepljeni otroci, ki bi v vrtec prinesli ošpice, kar je lahko smrtno nevarno".

Tudi globa staršev ne odvrne od boja

Med letoma 2011 in 2016 je bilo pri nas izrečenih okoli 40 glob staršem, ki svojih otrok niso cepili in za to odločitev niso obstajali medicinski razlogi. Kot nam je povedala Alenka Vindiš, ena od staršev, ki dvomijo v kakovost cepiv, so jo številne zgodbe o negativnih posledicah cepljenja prepričale v to, da svojih otrok ni cepila. "Pri drugem otroku smo imeli vročinske krče, danes sumimo na avtizem," nam je povedala. Dodala je, da pozna mnoge zgodbe, ko so cepili bolne otroke, nato pa je prišlo do hudih stranskih učinkov. "Dejansko so lahko posledice cepljenja zelo hude. Jaz v kakovost cepiv ne verjamem, notri je preveč enih zadev, ki se mi ne zdijo v redu." Ker kljub argumentom stroke vse več staršev razmišlja podobno, bi šli nekateri pediatri še korak dlje. Pediatrinja in alergologinja Vesna Plevnik Vodušek predlaga, da "tako kot v drugih deželah necepljeni ne bi smeli obiskovati vrtcev. Ponekod ne smejo niti v šolo. Če želiš na primer v Ameriko, tam študirat ali delati, moraš imeti dokaze za vso precepljenost".

Številni starši za prostovoljno cepljenje

Starši, ki svojih otrok ne želijo cepiti, se nasprotno zavzemajo za prostovoljno cepljenje. Na Švedskem, Portugalskem, Nizozemskem in v nekaterih drugih državah tak sistem že obstaja. A je tam cepljenih od 96 do 98 odstotkov otrok, celo več kot v Sloveniji, kjer je cepljenje obvezno. V Sloveniji takšna rešitev za enkrat ne pride v poštev, odgovarjajo na zdravstvenem ministrstvu. Bojijo se namreč, da bi odstotek cepljenih še dodatno padel, kar utemeljujejo z nizkim odstotkom cepljenih proti pnevmokoku in HPV-ju, na repu evropskih držav smo tudi po precepljenosti proti gripi. "Zdaj smo pri gripi prišli že pod pet odstotkov, kar nam kaže, da bi, če bi uvedli samo priporočljivo cepljenje, pravzaprav tvegali, resno tvegali znižanje precepljenosti in epidemije," pojasnjuje Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Ne glede na to, ali bo sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potrjena, pa se pristojni zavedajo, da zgolj prisila ne bo učinkovita.

"Zmerjajo me s Hitlerjem"

Bernarda Vogrin, pediatrinja v Lenartu, ki je nedavno pri Zdravniški zbornici zaprosila za ugovor vesti, nam je povedala, da se je za ta ukrep odločila že pred leti. To je storila zaradi zaščite hudo bolnih pacientov: otrok z levkemijo in presajenim srcem in drugih hudo bolnih otrok, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni. Dodala je, da "nikakor ne pričakujem, da bi ljudje, ki me zaradi ugovora vesti zmerjajo z Bogom, s Hitlerjem in z javno delavko, ter vneto pozivajo k opustitvi zdravniškega poklica, kadarkoli zmogli razumeti stiske zdravnikov." Mojca Gobec pravi, da na ministrstvu ugovor vesti razumejo kot "stisko pediatra, ki se v svoji ambulanti srečuje s tistimi, ki cepljenju nasprotujejo, hkrati pa je videl tudi hude zdravstvene posledice zaradi bolezni otrok, ki še mogoče ne morejo biti cepljeni". Vogrinova nam je še povedala, da bi svoje poklicno življenje rada zaključila brez hujše strokovne napake, ki bi jo bremenila do smrti. Ob tem se Gobčeva sprašuje, zakaj starši ne zaupajo pediatrom takrat, ko jim ti svetujejo učinkovite preventivne ukrepe, če jim zaupajo zdravljenje takrat, ko gre za najtežje bolezni. Dodala je še, da se pediatri zaradi nezaupanja staršev glede cepljenja pogosto znajdejo v hudi stiski. Rekorder med starši je denimo od pediatra zahteval pisni odgovor na 56 podrobnih vprašanj, povezanih cepivi, cepljenjem in morebitnimi negativni posledicami, povezanimi z njim.

Je cepljenje res nevarno in v nekaterih primerih lahko povzroči celo avtizem? Zakaj je odstotek cepljenih otrok v nekaterih skandinavskih državah, kjer je cepljenje prostovoljno, višji kot v Sloveniji? Bo predlog spremembe zakonodaje učinkovit in bo povečal število cepljenih otrok? Odgovore na ta in druga vprašanja, povezana s cepljenjem, bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 21. februarja, ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.