Novomeška policija je pred kratkim prijela Posavca, ki naj bi žrtve ogoljufal za najmanj 70 tisoč evrov. Med drugim naj bi jim obljubljal osebne avtomobile po znatno nižji ceni od tržne. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto France Božičnik je povedal, da je osumljeni verjetno ogoljufal večje število žrtev, vendar se oškodovanci ne želijo izpostavljati, saj gre za manjše zneske, po nekaj sto evrov. Osumljeni se je ukvarjal tudi z zavarovanji vozil, vendar je zavarovalnicam plačeval samo mesečno zavarovanje, preostali denar pa si je prilastil.

Za poslovno goljufijo do deset let zapora

Kazenski zakonik, 228. člen: "Kdor obveznosti ne izpolni in si zato pridobi premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let. Če dobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko škodo, je lahko kaznovan z zaporom od enega do desetih let. Če pa je pridobil majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta."

Goljufivi fasader

Fasaderja Erika Zabukovška iz Loč pri Slovenskih Konjicah je zaradi suma goljufije policiji prijavilo 10 oškodovancev. Med njimi je tudi Janez Orehek, ki se je pred letom dni dogovoril za obnovo fasade. Dela naj bi začeli sredi aprila. Z mojstrom sta se dogovorila, da mu bo ob postavitvi gradbenega odra nakazal 40 odstotkov predujma, to je 6 tisoč evrov. Po nakazilu predujma je Orehek večino časa delal sam: "Na moje vprašanje, kdaj pride ekipa, ker tega ne morem narediti sam, je rekel, da jih bo dobil, da se je nekaj zalomilo." Erik Zabukovšek trenutno dela v Avstriji, čeprav ga je zaradi suma goljufije prijavilo najmanj 10 ljudi, ena oškodovanka pa je vložila tožbo. Trdi, da ima neporavnane račune z zgolj štirimi naročniki. S primerom se ukvarja tudi tržni inšpektorat.

Obremenjena sodišča

V zadnjih letih se je reševanje plačilne nediscipline v preveliki meri preneslo na kazensko pravo, pravi vrhovni državni tožilec Jože Kozina: "Civilni postopek je dolgotrajen, drag in neučinkovit, že ugovor na izvršbo ga lahko podaljša za več let. To dolžniki zaznajo in potem je težko upnikom preprečiti, da bi vlagali kazenske ovadbe, če mislijo, da bi tam hitreje prišli do pravice." Vrhovno sodišče je s t. i. septembrsko sodbo dvignilo raven zaznave preslepitvenega namena, kar za tožilce pomeni več dela v predkazenskem postopku. Kot pravi Kozina, je z vidika dolžnikov izmikanje najslabša možnost, ko obveznost zapade. To vzbudi dvome o njegovi poštenosti in nato je le še korak do tega, da upnik vloži kazensko ovadbo. Te pa so prepogosto nadomestilo za civilni postopek: "Pregon poslovne goljufije bo treba vrniti v okvir gospodarskih oddelkov."

Previdnost je nujna

Vsakršno predplačilo naj spremlja velika mera previdnosti, svetujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Matjaž Jakin: "Nujno je, da se vsaka pogodba sklene pisno. Če je kdo noče skleniti pisno, je to že znak, da z njim ni dobro poslovati." Poslovanje podjetja je pametno preveriti na spletnem portalu Ajpes. Če podjetje v preteklosti ni poslovalo pozitivno ali so opazne težave, je potrebna še večja mera previdnosti. Nikoli nikomur ne izročimo denarja brez dokazila, da smo plačali, četudi smo o njem slišali same pohvale: "Ljudje dostikrat delajo na zaupanje, zanašajo se na govorice in želijo poslovati na črno, kar je za potrošnika slabo tudi zato, ker ne bo imel nobene zaščite, ker ne bo mogel ničesar dokazati, da ne omenjam dejstva, da je delo na črno nezakonito.

Danes v Kodi o poslovnih goljufijah - policija jih je samo lani obravnavala kar 1600. Žrtve iznajdljivih podjetnikov kljub temu, da goljufijo prijavijo policiji, pogosto ostanejo praznih rok. Danes bomo pokazali nekaj novih primerov domnevnih goljufij in z gosti z Obrtniško-podjetniške zbornice, odvetnikom in tržno inšpektorico preverili, kje se stvari zataknejo in zakaj država ni bolj učinkovita pri preganjanju goljufov. Začenmo ob 17.30 na TVSLO 1.

Foto: Shutterstock