Novi zakon o kolektivnih tožbah naj bi posameznikom omogočil lažji dostop do sodnega varstva v primeru množičnega oškodovanja in hitrejše reševanje sporov. Da ta pravni institut nujno potrebujemo, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja že vrsto let. "Dejansko si podjetja lahko privoščijo marsikaj, ker vedo, da jih ne bo nihče kaznoval oziroma jim ne bo treba plačati odškodnine, razen morda kakšnim posameznikom, ki bi se spustili v to bitko," pravi Matjaž Jakin. Po njegovem mnenju tak zakon predstavlja možnost izvajanja kontrole nad ravnanjem podjetij. "S to skupinsko tožbo jih lahko ne bom rekel kaznujemo ampak nadzorujemo." Institut kolektivne tožbe, ki ga slovenska zakonodaja do zdaj ni poznala, naj bi razbremenil tudi sodišča, ki so do sedaj kljub primerom množičnih oškodovanj morala vsako tožbo reševati ločeno. Mnogi menijo, da bo zaradi številnih omejitev kolektivna tožba le brezzobi tiger.

Telekom, Volkswagen, švicarski franki, …

Institut kolektivne tožbe bi v Sloveniji lahko uporabili v primeru zlorabe prevladujočega položaja Telekoma Slovenije, ki je pred leti priključitev širokopasovnega internetnega dostopa ADSL pogojeval z ISDN priključkom. Ker v Sloveniji možnosti skupinske tožbe še nimamo, je moral tako vsak oškodovani potrošnik vložiti tožbo zoper operaterja. Zadnji odmevnejši primer, ko bi oškodovanci lahko uporabili ta pravni institut, pa je afera Volkswagen. Kot je znano, so tudi v Sloveniji morali vpoklicati več deset tisoč vozil z vgrajeno sporno programsko opremo, s katero je podjetje goljufalo na testih izpušnih plinov. Odvetnik Miha Šercer pa izpostavlja tudi kreditojemalce v švicarskih frankih. Od okoli 10 tisoč kreditojemalcem je tožbe proti bankam vložilo okoli 100 ljudi. "V primeru švicarskih frankov so vložki izjemno visoki: samo sodna taksa lahko znaša 1000 evrov ali več in ko ti nekdo že rubi stanovanje, ti nimaš nekaj tisoč evrov samo zato, da boš začel sodni postopek," pravi Šercer in dodaja, da je slovenska potrošniška zakonodaja, ki ščiti pred nepoštenimi praksami poslovnih subjektov, sicer dobra, a da sodnega varstva ni oziroma je to dolgotrajno in drago, zato se potrošniki za tožbe odločijo zelo redko. "Pri aferi Volkswagen se je denimo odprlo vprašanje kolektivnih tožb. A tam se ni vedelo, ali se posamezniku splača tožiti, ker bi bili zneski tako majhni. In tu bi prišel v poštev nek skupen organ, ki bi vložil tožbo in potem bi posameznik izterjal kakršen koli znesek mu pač pripada."

Omejena odgovornost države

Predlog zakona o kolektivni tožbi predvideva, da bo lahko tako tožbo vložila neprofitna organizacija ali pravna oseba, ki opravlja neprofitno dejavnost. Ob tem se dr. Miha Šepec z Evropske pravne fakultete sprašuje, ali bodo te organizacije in pravne osebe sploh imele interes za vlaganje kolektivnih tožb "ob riziku, da jih bodo izgubile in potem plačale svoje stroške in še stroške nasprotni stranki". Slovenska različica skupinske tožbe za razliko od ameriške denimo ne predvideva kazenske odgovornosti podjetij, kar pomeni, da bodo potrošniki lahko zahtevali in dobili le tisto oziroma toliko, za kar oziroma za kolikor so bili oškodovani. Šepec dodaja, da bo moral odvetnik "v primeru poraza še sam povrniti stroške nasprotni stranki, torej ta zakon posega še v Zakon o odvetništvu in mogoče celo v ustavni položaj odvetništva". Odvetniki tako po njegovem mnenju za kolektivne tožbe ne bodo zainteresirani. Z ministrstva za pravosodje so namo sporočili, da so pri pripravi zakona sledili priporočilom Evropske komisije, ki glede nagrade odvetniku priporoča omejitve. Omejili pa so tudi odgovornost države. Kolektivne tožbe namreč ne bo mogoče vložiti v primeru, ko bi tožena stranka bili država ali občina. "Občina, ki bi npr. morala urediti nek vodovod, pa tega iz malomarnosti ali pa celo naklepno ne naredi in so recimo prebivalci 14 dni brez vode; vsak oškodovan posameznik se ne bo odločal za tožbo za tistih nekaj par 100 evrov, skupinska tožba pa bi bila v tem primeru zanimiva, ampak ta zakon tega ne omogoča," pravi Šepec. Na ministrstvu dodajajo, da bo na podlagi izkušenj v prihodnosti mogoče polje uporabe razširiti na vsa področja varstva civilnih pravic.

V tujini milijardne odškodnine

V Evropski uniji imajo v zakonodaji zapisan institut kolektivne tožbe ali njej podobne mehanizme Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska, Velika Britanija. Nemčija ga je napovedala konec leta 2016. Španija, denimo, kolektivne tožbe ne pozna, ima pa zato več pravilnikov, ki urejajo to področje, določene organizacije, kot na primer potrošniška, že lahko vlagajo tožbe v imenu večje skupine tožnikov. Najpogosteje pa kolektivne vlagajo Američani, ki jim zakonodaja omogoča, da v vlogi tožnika nastopa tudi posameznik in ne samo organizacija ali javnopravni subjekt. Ameriška sodišča lahko podjetjem naložijo plačilo višje odškodnine, kot je znašala dejanska škoda, povzročena potrošnikom. Eden najbolj odmevnih primerov je tožba proti Volkswagnu, ki je v začetku letošnjega leta sporočil, da bo ameriškim oblastem zardi goljufanja pri izpustih plačal nadomestilo v višini 4,3 milijarde dolarjev, za poravnavo z lastniki odštel še 15 milijard dolarjev, poleg tega pa odkupil okoli pol milijona spornih vozil. Eden od najbolj odmevnih primerov, ki se je po več letih pravdanja končal leta 1994, pa je poravnava med več podjetji in skupino žensk, ki so trdile, da so silikonski vsadki povzročili avtoimunsko bolezen. Podjetja so jim plačala 3,4 milijarde dolarjev, kar je bila najvišja poravnava do takrat. Podjetje Johnson & Johnson pa je, denimo, prav v teh dneh pristalo plačilo petih milijonov dolarjev poravnave zaradi obtožb o lažnih trditvah, da njihovi izdelki za nočno nego otrok klinično dokazano pomagajo dojenčkom bolje spati. Kljub visokem poravnalnem znesku bo vsak od potrošnikov dobil le okoli tri dolarje za kupljen produkt, priznali pa jim bodo nakup največ 10 izdelkov.

Kolektivna tožba je torej pravna novost v slovenski zakonodaji. Kdo bo lahko skupinsko tožbo vložil, kako bo takšna tožba potekala in kako učinkovita bo? Na ta in druga vprašanja, povezana s kolektivnimi tožbami, bodo skušali odgovoriti v oddaji Posebna ponudba v torek, 4. aprila 2017 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.