"Na stanovanjskem trgu, ki narekuje utrip slovenskega nepremičninskega trga, je glede na zadnje preliminarne podatke povsem možno, da bo število realiziranih prodaj stanovanj do konca leta doseglo tisto iz leta 2007, ko je pred nastopom krize pri nas vladala največja nepremičninska evforija," je v oktobra objavljenem polletnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2016 zapisala Geodetska uprava RS (Gurs). Ob tem ni izključeno, da se bodo v bodoče razlike v prometu in posledično cenah stanovanjskih nepremičnin med različnimi območji države še povečevale. "Če se na nekaterih območjih, zaenkrat to velja zlasti za Obalo, rast prometa ne bo umirila, lahko kmalu pride do presežnega povpraševanja in ponovnega napihovanja nepremičninskega balona, medtem ko na primer v vzhodni Sloveniji še ne bi prišlo niti do obrata cen," menijo na Geodetski upravi RS.

Podatki za leto 2016 bodo znani marca

Podatki o prometu in cenah za celotno leto 2016 bodo znani marca 2017, ko bo Gurs opravil analizo za redno letno poročilo. "Podrobnejših preliminarnih analiz še ne moremo izvajati, na splošno pa do sedaj evidentirani podatki še vedno potrjujejo trende na nepremičninskem trgu, ki smo jih zaznali v prvem polletju," je povedal vodja sektorja za trg nepremičnin pri Gursu Aleš Perovšek. V prvem polletju je bilo prodanih za osem odstotkov več stanovanjskih nepremičnin kot v drugem polletju lani (pri tem za sedem odstotkov več stanovanj) in za 17 odstotkov več kot v drugem polletju lani (pri tem za 18 odstotkov več stanovanj). Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič meni, da - ker število transakcij raste že dobro leto - bistvenega povečevanja števila transakcij v splošnem ni več pričakovati, da pa se bo verjetno nadaljevalo povečevanje števila transakcij na posameznih segmentih, kot so zemljišča za gradnjo, kmetijska zemljišča in poslovne nepremičnine, ter tam, kjer bo na trg morebiti prišlo več stanovanjskih nepremičnin. Vedno več je tudi najema stanovanj, zato je glede na spremembe na trgu in v družbi pričakovati nadaljnje povečevanje števila teh poslov, je še povedal Udovič.

Rast prometa najbolj spodbuja večje bančno kreditiranje prebivalstva

Nadaljevanje trenda rasti prodaje nepremičnin iz lanskega leta in letošnjega prvega polletja se najbolj pozna na področju ožjega dela Ljubljane in Obale, je pojasnil Alen Komič iz družbe ABC nepremičnine. Dodal je, da ostala področja še nekoliko zaostajajo, da pa so tudi drugje številni pozitivni premiki. Rast pri prodaji hiš in zemljišč ni bila tako močna kot pri stanovanjih, se pa počasi, a vztrajno krepi tudi povpraševanje po nekoliko dražjih in bolj luksuznih nepremičninah, je dejal Komič. Rast prometa najbolj spodbujata večje bančno kreditiranje prebivalstva za nakup stanovanj in zgodovinsko nizke obrestne mere. Veča se kupna moč tistih, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, investicije v stanovanja pa za bogatejše ponovno postajajo tudi zanimivejša finančna naložba, je ugotavljal Gurs.

V Ljubljani cena 2190 za m2, na Obali 2280 evrov

Cene stanovanjskih nepremičnin so lani dosegle dno, letos so se v prvem polletju v povprečju zvišale za tri odstotke, povprečna cena je znašala 1490 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani se je glede na lansko drugo polletje zvišala za 3,9 odstotka na 2190 evrov, na Obali brez Kopra za 4,1 odstotka na 2280 evrov, v Kopru za devet odstotkov na 2040 evrov, v Kranju za 3,9 odstotka na 1610 evrov, v Celju za 7,6 odstotka na 1130 evrov in v okolici Ljubljane za 1,2 odstotka na 1670 evrov. Še naprej so stagnirale v Mariboru, kjer je bila povprečna cena s 1050 evrov za 1,9 odstotka nižja. Nepremičninski posredniki rast cen pripisujejo povečanemu povpraševanju, v prihodnje pa ne pričakujejo večjih premikov. "Cene so se v primerjavi s pričetkom lanskega leta pri stanovanjih celo nekoliko zvišale kot posledica znatno večjega povpraševanja. Pri hišah in zemljiščih so ostale na približno podobnih ravneh kot v letu 2015. Občutnejših premikov pri cenah v bodoče ne pričakujemo," je povedal Komič. Tudi Predrag Todić iz družbe Ljubljana nepremičnine je ocenil, da se bo trend naraščanja cen umiril. "Na umirjanje trenda bo zagotovo vplivala ponudba stanovanj iz novogradenj zdaj obujajočih se nasedlih nepremičninskih projektov, ki so končali v stečajnih postopkih. Ta bodo prišla na trg v letih 2017 in 2018," je dejal.

Na trg prihajajo nova stanovanja

Prodaje novih oz. prvič vseljivih stanovanj še vedno zajema le prodajo stanovanj iz nasedlih projektov. To je povečalo ponudbo, a Udovič pravi, da bo ta še vedno bistveno premajhna, predvsem v Ljubljani, Mariboru in na Obali. Trenutno so med večjimi projekti na trgu med drugim stanovanja v Celovških dvorih v Ljubljani in v Nokturnu v Kopru, ki jih prodaja DUTB. V t. i. slabi banki so glede prodaje optimistični podrobnosti pa bodo znane v prihodnjih dneh. Prihod DUTB na trg po navedbah posrednikov bistvenih sprememb ni prinesel. "Prisotnost ponudbe nepremičnin s strani DUTB se neposredno ne čuti pri prodaji rabljenih nepremičnin," je povedal Todić. Podobno Udović pravi, da Celovški dvori posebnih pretresov niso prinesli: "Večina kupcev stanovanj tudi ni navajena na zbiranje ponudb in čakanje na rezultate. Rajši imajo konkretne odgovore, pogajanja in odločitve."

V Ljubljani novi nepremičninski projekti

V Ljubljani so na obzorju novi nepremičninski projekti, kot so Tribuna pod gradom, Vila Grbina na Brdu, projekt Belle Vie Tivoli, Roška, stanovanja v Dravljah in Šumi, je povedal Todić. "Predvidevamo, da se bodo cene novogradenj v projektih Roška, Tribuna in Dravlje gibale med 2700 do 3000 evrov. Vsi ti projekti bodo povečali nabor ponudbe stanovanj v Ljubljani." Udovič pričakuje, da bo leto 2017 glede prometa z nepremičninami podobno letošnjemu, večjih pretresov in sprememb ponudba in povpraševanje naj ne bi prinesla, bi pa lahko prišlo do premikov zaradi sprememb zakonodaje. "Predvsem predvideni davek na nepremičnine bi lahko pri lastnikih in tudi pri kupcih nepremičnin ponovno povzročil nekaj dodatnega premisleka. Glede na predvideno gospodarsko rast bi bila možna tudi kakšna vlaganja in nakupi tujih investitorjev, širitev podjetij. Seveda pa je vse odvisno od ekonomske situacije, bančnih politik ..." je dejal Udovič.

Foto:BoBo