Učitelji so program tridnevnega obiska Dunaja za učence osmih in devetih razredov pripravili sami, za njegovo izvedbo pa niso najeli turistične agencije. Šolo je zato nekdo anonimno prijavil. Tržni inšpektorat je nedavno zaradi izvedenih dveh strokovnih ekskurzij pod drobnogled vzel tudi srednjo šolo Veno Pilon iz Ajdovščine in jo oglobil. Po mnenju inšpektorata je šlo za turistične aranžmaje, šola pa dejavnosti organizacije turističnih aranžmajev nima zapisane v ustanovnem aktu. Na to temo bo 1. decembra razpravljal tudi Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Turistični izlet ali strokovna ekskurzija?

Medtem ko šolniki zatrjujejo, da gre za napad na šolski program, češ da je pedagoški proces nekaj drugega kot turistično vodenje, pa turistični delavci odgovarjajo, da jim učitelji jemljejo delo, za katero sami niso kvalificirani. "Ekskurzija je vse kaj drugega kot turistični izlet," poudarja ravnatelj Marjan Gorup in dodaja, da gre pri ekskurzijah za izrazito šolsko delo. Eva Štravs Podlogar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je dejala, da "je za večdnevno potovanje z organizirano skupino potrebno vodenje, ki se običajno plača, torej je to gospodarska dejavnost". Gorup odgovarja, da je mora učitelj poleg pouka v učilnici organizirati tudi druge oblike pouka, kot so strokovne ekskurzije, tabori, šole v naravi. "To nalaga celo zakon," pravi Gorup. Po intervenciji tržnega inšpektorata – na odločbo so se sicer pritožili – je šola izlet spremenila. Dunaj bodo namesto za tri obiskali za en dan, tja se ne bodo odpeljali z vlakom, ampak z avtobusom, ki ga bo zagotovilo turistično podjetje.

Je za razlago procesa revitalizacije potrebna licenca?

Ko je bil pred dvema letoma z domačimi in Erasmusovimi študenti na ekskurziji po Ljubljani sociolog Marjan Hočevar, profesor na Fakulteti za družbene vede, ga je med vodenjem skupine ustavil turistični vodnik in mu zabrusil, da lahko skupine po mestu vodijo le vodniki z ustrezno licenco. "Študentom sem pojasnjeval proces revitalizacije, zlasti urbano obnovo bregov Ljubljanice," nam je povedal Hočevar, ogorčen nad ravnanjem vodnika. Da pri izvajanju izobraževalnega programa ne gre za turizem, pač pa za raziskovanje, je dodal in da zato posrednika ne potrebujejo. V Združenju turističnih vodnikov Slovenije pa se čudijo "začudenju profesorjev, saj gre za zakonsko ureditev, ki velja od leta 2003. Se pravi, da se te nepravilnosti dogajajo že izjemno dolgo časa," je povedal predsednik združenja Jure Podobnik. Dodal je, da bi zakonodaja v primeru, da ge za del izobraževalnega procesa, tu morda vendarle morala poznati izjemo. "Ampak ko enkrat začnemo delat izjeme, se jih lahko pojavi cel kup in potem spet pride do anarhije." Poleg tega so po njegovem mnenju ekskurzije v organizaciji turističnih agencij pogosto cenejše.

Dr. Peter Krečič kot eklatanten primer kršenja pravil

Umetnostni zgodovinar in profesor dr. Peter Krečič pravi, da so ekskurzije običajni del poslovanja šol in fakultet, in da so nujne za izvedbo učnega ter študijskega procesa. "Te se opravljajo že leta, da ne rečem desetletja, ko so torej študentje pod vodstvom svojih profesorjev obiskovali mesta in znamenite kraje, skratka ko turističnih agencij verjetno ni bilo ali pa so bile še v povojih." Krečič meni, da je zakonodajalec šel čez rob in da bi zakon morali popraviti. Ker Krečič kandidate za turistične vodnike na pobudo Turizma Ljubljana večkrat vodi po poteh Fabianijeve in Plečnikove Ljubljane, licence za turističnega vodnika pa nima, je, kot ugotavlja sam, v podobni situaciji kot profesorji. "Prihajamo pravzaprav do nekih neživljenjskih položajev, ki bi jih morala zakonodaja upoštevati in izvzeti določeno skupino ljudi, ki so možni turistični vodniki in na videz prihajajo v nasprotje z interesi, ki jih imajo pravi turistični vodniki," dodaja.

NUK zadnji ostanek socialistične arhitekture?

Zakonodaja pa na področju vodenja turistov pozna izjemo. Vodniki namreč lahko vodijo skupine v Sloveniji brez licence, če skupina začne z vodstvom izven Slovenije. Petra Stušek iz zavoda Turizem Ljubljana pravi, da se s takim določilom ne strinjajo in da bi morali vsi vodniki za svoje delo imeti enake pogoje. Z njo se strinja tudi Jure Podobnik, ki meni, da "kdor ni državljan, lahko, če ima le pet minut časa, igra vodnika." In posledice? "Neki tuji vodnik je svoji skupini pred Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani razlagal, da je stavba eden zadnjih ostankov socialistične arhitekture v Ljubljani ter da so načrti za rušenje že pripravljeni. Drugi znan primer pa je, ko je prav tako tuji vodnik pred Prešernovim spomenikom pojasnjeval, da je Ljubljana ena redkih prestolnic, ki ima v svojem centru spomenik Krištofu Kolumbu."

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport menijo, da ekskurzije niso turistični aranžma, ampak del vzgojno-izobraževalnega programa. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bdi nad turistično dejavnostjo, mora po njihovem mnenju spremeniti zakonodajo. Kdaj jo bo? Bodo učitelji lahko izvajali pouk le še znotraj šolskih sten? Bodo morali predavatelji na Fakulteti za arhitekturo pridobiti licenco, če bodo želeli študentom pokazati arhitekturne detajle mest? So šolski izleti v lastni režiji res cenejši od ponudb turističnih agencij? Odgovore bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 22. novembra ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.