Milenka Knez je tisti dan s prijateljico sprehajala psa in v nekem trenutku se ji je zemlja pod nogami vdrla. Padla je približno dva metra globoko v nezavarovano gradbeno jamo ob nedokončanem nakupovalnem središču. S težavo in ob pomoči mimoidočih se je nato vrnila domov in misleč, da so bolečine zgolj posledica lažje poškodbe, prvi dan ni iskala zdravniške pomoči. A ker so bile naslednji dan bolečine neznosne, je pomoč poiskala na ljubljanski urgenci, kjer so ugotovili, da ima zlomljenih šest reber. "Nekaj dni sem nato preživela v bolnišnici, saj so zdravniki ugotavljali ali ni morda katero od reber predrlo pljuč. Na srečo se to ni zgodilo," pripoveduje Milenka Knez. Sledilo je skoraj devetmesečno okrevanje, ki je za sabo pustilo tudi finančne posledice, saj je Milenka samostojna novinarka. Prihodkov v tem času ni bilo, v vodo so padli nekateri že dogovorjeni projekti. Zato je od podjetja Grep zahtevala odškodnino.

GREP ni prevzel pošte

Odvetnica Romana Sladič, ki je v imenu Milenke Knez od Grepa pisno zahtevala plačilo odškodnine, nam je povedala, da v podjetju njihove priporočene pošte nikoli niso prevzeli. Po poizvedovanju je odvetnica ugotovila, da Grep pri nobeni od slovenskih zavarovalnic ni imel sklenjene zavarovalne police. Zato je pravico iskala tudi pri Mestni občini Ljubljana (MOL) oziroma njihovi zavarovalnici Tilia. Na zavarovalnici so odškodninski zahtevek zavrnili z besedami, da odgovornost MOL-a v tem primeru ni podana in da bi sprehajalka ob večji pazljivosti lahko dogodek preprečila.

Tudi MOL se otepa odgovornosti

Na ljubljanski mestni občini so nam na naša vprašanja poslali le skopa pisna pojasnila. Odgovornost za nesrečo so prevalili na podjetje Grep, češ da je zemljišče, na katerem naj bi nekoč stalo nakupovalno središče, v njihovi lasti. Ko smo jih opozorili na to, da je gradbišče opuščeno in bi morali glede na bližino Poti spominov in tovarištva in dejstvo, da je gradnja Športnega parka Stožice potekala v javno-zasebnem partnerstvu, tudi sami poskrbeti za varnost meščanov in drugih sprehajalcev, odgovorili, da je po njihovih informacijah gradbišče aktivno. To je najmanj nenavadno, saj v bližini že dlje časa ni opaziti delavcev ali gradbenih strojev.

Inšpektorat nima pristojnosti?

Z ministrstva za okolje in prostor so nam povedali, da je gradbeni inšpektor marca 2014 že uvedel postopek po uradni dolžnosti. Dobili so namreč obvestilo o tem, da na delu gradbišča manjka zaščitna ograja. Inšpektor je ugotovil, da so bile nepravilnosti odpravljene, v primeru nesreče naše gledalke pa na inšpektoratu menijo, da gre najverjetneje za njeno odgovornost. Z Inšpektorata za delo pa so sporočili, da gradbišče, ki je opuščeno, ni predmet nadzora delovne inšpekcije in da se odgovornost za nesreče prenaša na lastnika zemljišča, torej Grep.

Grep se izmika odgovornosti

Za odgovore smo se obrnili tudi na podjetje Grep, kjer so nam povedali, da so leta 2014 res prejeli poizvedbo v zvezi s poškodbo, a da dopisu niso bili priloženi nobeni listinski dokazi, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se je škodni dogodek zgodil in kakšen je bil obseg poškodb. "Družba Grep d.o.o. ima na območju gradbišče, ki je zaščiteno z varovalno ograjo, samo območje gradbišča pa je označeno z opozorilnimi znaki in gradbiščnimi tablami," so dodali v pisnem odgovoru.

Odvetniki: odgovorna sta tako Grep kot MOL

Odvetnik Matjaž Pajk iz odvetniške družbe Dušan Korošec in odvetniki, ki meni, da bi morale pristojne inšpekcijske službe kljub dejstvu, da na gradbišču dela ne potekajo, izvajati nadzor, "saj so lahko opuščena gradbišča pogosto bolj nevarna od aktivnih". Meni tudi, da bi moral del odgovornosti v tem primeru prevzeti tudi MOL, saj je po zakonu o javno-zasebnem partnerstvu tudi javni partner lahko odgovoren za nastalo škodo. "Vendar šele subsidiarno. To pomeni takrat, ko izvajalec del ne odgovarja za škodo. Zato predlagam, da poškodovanka odškodninski zahtevek vloži tudi proti podjetju Grep." A tu se pojavi težava, saj v Grepu ne želijo prevzeti priporočene pošiljke. To pomeni, da bi morala Milenka Knez proti podjetju vložiti tožbo. Odvetnica Romana Sladič pa ob tem dodaja, da je postopek proti podjetju, ki ima blokirane račune, bržkone brca v temo.