Znanstveniki so izračunali, da bi morali na svetovni ravni prepoloviti količino zaužitega rdečega mesa in sladkorja, podvojiti pa količino zelenjave in oreščkov. Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa na dan, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine, in 29 gramov perutnine, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek. Zmanjšati bi bilo treba tudi vnos škrobnatih živil, kot je krompir, in jih nadomestiti s polnozrnatimi žiti, kot sta ječmen in rjavi riž. Po drugi strani bi morali vsaj podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerka in leča. Povprečni Evropejec poje štirikrat toliko rdečega mesa, kot ga predvideva dieta za planet, trikrat preveč krompirja in dvakrat preveč jajc.

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa

Nacionalni inštitut za javno zdravje že dve desetletji spremlja način prehranjevanja prebivalcev Slovenije. Dr. Urška Blaznik pojasnjuje, da se splošno stanje izboljšuje, uživamo manj sladkih pijač, še vedno pa zaužijemo premalo zelenjave in sadja, preveč mesa, naša hrana je preslana in presladka. »Kar mi opažamo, je, da ljudje ogromno vedo o hrani in zelo malo razumejo. Treba je izboljšati tako imenovano prehransko pismenost, torej ljudem pojasniti, zakaj je nekaj dobro in zakaj nekaj ni dobro zanje. Ne želimo, da ta priporočila sprejemajo kot neke nasvete nekih zoprnih zdravstvenih delavcev. Moramo se zavedati, da zdravje ne nastaja v zdravstvenih domovih, ampak nastaja povsod tam, kjer živimo.«

Najbolj priljubljeni so dunajski zrezki

Tudi statistični podatki podjetja Slorest, največjega slovenskega gostinskega podjetja, ki se ukvarja zlasti s prehrano na delovnem mestu, so pomenljivi. V svojih restavracijah proda skoraj 60 odstotkov mesnih jedi, 14 odstotkov jedi iz solatnega ali sadnega bara, 12 odstotkov prilog, 9 odstotkov enolončnic, le 5 odstotkov brezmesnih jedi in 3 odstotke juh. V Restavracijah 123 gostje največkrat naročijo dunajski zrezek (vsak 20. obiskovalec). Piščančji zrezki se večkrat znajdejo na seznamu najbolj priljubljenih jedi v različnih oblikah ‒ v omakah, pečeni, na žaru itd. Na 3. mestu po priljubljenosti so svinjski medaljoni, na 4. mestu čufti v paradižnikovi omaki, na 6. mestu pasulj s klobaso, na 8. mestu leskovške pleskavice, na 9. mestu bograč, na 10. mestu pa ocvrti sir.

Vsak dan bi jedli krompir

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se bolj nezdravo prehranjujejo v vzhodnem delu Slovenije, zlasti na Koroškem. Diplomirana medicinska sestra in koordinatorka promocije zdravja v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec, Katarina Krenker, ugotavlja, da številni ljudje ne zajtrkujejo: "Jedo samo dvakrat na dan in takrat, ko jedo, pojedo ogromne količine mesa in krompirja. Mastna prehrana, bel kruh, tega je preveč. Zelenjave skoraj ni. Moški ne marajo zelenjave. Krompirja pojedo preveč, krompir bi jedli vsak dan." Krenkerjeva je prepričana, da je še vedno veliko ljudi neozaveščenih in ne poznajo škodljivih posledic nezdrave prehrane. Se pa zaveda, da je na Koroškem ogromno brezposelnih in da na zdravo prehranjevanje vplivata tudi izobrazbeni in socialnoekonomski status. "Zdrava prehrana ni draga," poudarja in dodaja, da če kuhamo iz osnovnih sestavin in ne kupujemo pripravljene hrane ali predelanih živil, za hrano ne bomo zapravili veliko.

Diete kot modne muhe

Po drugi strani se številni Slovenci, zlasti v prvih mesecih leta, držijo različnih diet, da bi oklestili med prazniki pridobljene odvečne kilograme. Še zlasti priljubljena je, kot ugotavlja Katarina Krenker, LCHF ali visokobeljakovinska dieta, ki pa je z vidika zdravja lahko dolgoročno škodljiva. "Živalske maščobe, ki jih v veliki meri zapovedujejo take diete, so aterogene, kar pomeni, da mašijo žile," pojasni Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko. "Težava je tudi v tem, da vse te diete zelo omejijo vnos polnozrnatih žit, stročnic, tudi sadja, torej živil, ki so bogata s hranili, pozitivnimi za naše zdravje. Študije so pokazale, da več ko zaužujemo sadja, več zaužijemo antioksidantov, manjše so možnosti za razvoj številnih oblik raka, srčno-žilnih bolezni in podobno." Še najbolj sta z vidika zdravja ustrezni sredozemska dieta in njena novejša različica – nordijska dieta, ki pravzaprav podobno kot dieta za planet temeljita na zelenjavi in sadju, polnozrnatih žitaricah in manjši količini rib in mesa, dodaja Nina Zupanič: "Za širšo populacijo sta sredozemska in nordijska tisti, ki zagotavljata največ pozitivnih učinkov na zdravje in tudi dolgoročni sta, mogoče se ju je držati na dolg rok, nista zelo restriktivni."

Smo Slovenci pripravljeni zmanjšati količino mesa in sladkorja na naših krožnikih? Kakšen je tipičen slovenski obrok? In zakaj strokovnjaki menijo, da se vsak drug prebivalec Slovenije prehranjuje nezdravo? Vprašanja na ta in še mnoga druga vprašanja bomo iskali v studiu s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, dr. Petrom Rasporjem, strokovnjakom za prehrano in dr. Borisom Kovačem s Fakultete za vede o zdravju. Začnemo ob 17.30 na TVSLO 1.

Foto: Shutterstock