Po navedbah pristojnih institucij v Bruslju je uredba odziv na nove navade Evropejcev pri uporabi sodobnih tehnologij. Navedli so, da se potrošnja za naročniške storitve na avdio in video vsebine močno povečuje. Po ocenah bi namreč lahko vsaj 29 milijonov ljudi, kar je blizu šest odstotkov potrošnikov v EU, koristilo prednosti čezmejne prenosljivosti, to število pa naj bi se v prihodnosti še povečalo, do leta 2020 naj bi po ocenah naraslo celo na 72 milijonov.

Uredba je obvezujoča le za plačljive storitve

Uredba pokriva naročniške platforme video vsebin na zahtevo, kot so Netflix, HBO Go, Amazon Prime, Mubi, Chili TV, plačljive spletne televizijske storitve, storitve predvajanja glasbe, kot so Spotify, Deezer in Google Music ali ponudnike spletnih iger. Glavna značilnost teh storitev je ponujanje dostopa do vsebin, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, ter avdiovizualnih medijskih storitev. Enako velja tudi za slovenske ponudnike plačljivih storitev, kot je na primer Telekomova spletna televizija, pojasnjuje Simon Slonjšak s Telekoma Slovenije: "Uredba jasno nalaga, da moramo operaterji omogočiti uporabnikom naročene storitve uporabljati kjer koli. Še vedno pa ne more slovenski uporabnik v Avstriji kupiti neke storitve in jo potem uporabljati v Sloveniji." Obenem Slonjšak še pojasnjuje, da uredba ne pomeni, da bodo slovenski potrošniki imeli dostop do obsežnejših spletnih knjižnic: "Netflix, kupljen v Sloveniji, dela kjer koli v Evropi, ampak knjižnica je še vedno slovenska, ni ameriška, ki je dejansko štirikrat večja od slovenske in tu se za uporabnika dejansko ne spremeni nič."

Uredbi sledi tudi RTV Slovenija

Kot je pojasnila evropska komisarka za digitalno gospodarstvo Mariya Gabriel, uredba ničesar ne spreminja za ponudnike brezplačnih vsebine oziroma vsebine javnih medijev v Evropi, ki pa lahko novim pravilom prostovoljno sledijo. "Nova pravila veljajo za plačljive storitve, kar pa ne pomeni, da ji vsi ostali ne smejo slediti. Lahko se tako odločijo, kar je dobro za potrošnike v Evropi, saj bodo lahko vse vsebine spremljali povsod, tudi na zasevnih ali službenih potovanjih v tujini, pa naj gre za nekajdnevni oddih ali daljšo odsotnost," je dejala Gabrielova. Vse svoje vsebine gledalcem, ki potujejo v druge države Evropske unije, zdaj ponuja tudi Radiotelevizija Slovenija. "Tudi zaradi te uredbe smo poskrbeli za to, da so vse naše vsebine dostopne na celotnem področju Evropske unije, kjer je dostopen internet. Po prijavi na našo spletno stran so torej na voljo vse vsebine, tudi filmi in serije, kar do zdaj ni bilo mogoče, saj nismo imeli urejenih ustrezno avtorskih pravic," pojasnjuje generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc in dodaja, da si bo mogoče odslej oddaje tuje produkcije ogledati tudi v spletnem arhivu, kar prej ni bilo mogoče. Nekaj omejitev za zdaj ostaja za dostop do športnih prenosov, a generalni direktor napoveduje, da bo z novimi pogodbami zajeto tudi to področje.

Uredba bo širila krog naročnikov

V Bruslju so ob predstavitvi uredbe opozorili, da skoraj 60 odstotkov mladih v EU meni, da je možnost potovanja z naročninami pomemben dejavnik pri odločitvi za naročnino na spletne storitve. Nova pravila bodo tako odpravila te pomisleke in ponudnikom spletnih vsebin, ki jim ne bo več treba pridobiti licenc za druga ozemlja, na katera potujejo njihovi naročniki, omogočila, da povečajo število naročnikov. Dodatno naj bi k temu prispevali tudi stalno nižji stroški gostovanja v mobilnih omrežjih oz. uporabe prenosa podatkov po uniji. Kot omenjeno, lahko novim pravilom sledijo tudi ponudniki brezplačnih vsebin, kot so spletne storitve javne televizije ali radia, ki so zdaj geografsko blokirane.