"Ni treba posebej poudarjati, da so bili negativni učinki na zdravje med najpomembnejšimi argumenti. Kot drugo pa se zdi, da so spremembe sezonskega časa zastarele in nimajo več smisla. Tradicija poletnega časa namreč sega v čase prve in druge svetovne vojne, a sega v prvo in drugo svetovno vojno, to je bil ukrep za varčevanje z energijo," je povedal podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. Tudi v luči prihajajočih volitev je komisija predlagala ambiciozen urnik: "Predlagamo, da s sezonskimi premiki ure končamo že prihodnje leto, kar bo državljanom omogočilo čimprejšnje koristi," je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Zimski ali poletni čas?

Evropska komisija je predlagala, odločile pa bodo članice skupaj z Evropskim parlamentom. Prvi odzivi kažejo, da večina držav predvsem želi več časa za razmislek o posledicah in za posvetovanje. Nekaj jih je predlog izrecno pozdravilo, nekatere so bile kritične. Bolj konkretna stališča bodo predstavili ministri za promet prihodnji teden na srečanju na Dunaju. Kot je povedal Maroš Šefčovič, se bodo države članice same odločile, ali želijo ohraniti zimski ali poletni čas. "Najpomembneje pa je, da se to zgodi usklajeno, da bi se izognili negativnim posledicam na notranjem trgu." Vsaj sosede bi se torej morale uskladiti, da rešitve ne bodo povsem nerazumne; odločitev morajo članice komisiji sporočiti do aprila prihodnje leto. Violeta Bulc pričakuje, da bodo vlade znova povprašale tudi državljane. V poletni anketi so namreč odgovarjali predvsem tisti, ki so bili izrecno zainteresirani. Največ jih je bilo iz Nemčije, kjer so se opredelili skoraj štirje odstotki prebivalcev, višji delež sta imeli še Avstrija in Luksemburg, v drugih članicah je sodelovalo manj kot odstotek prebivalcev. "Ankete, ki so jih izpolnili Slovenci in Slovenke, kažejo na to, da so državljani bolj zainteresirani za poletni čas," dodaja Bulčeva.

Spomladi več prometnih nesreč

Tudi znanstveniki pozdravljajo idejo, da bi premikanju ure naredili konec. A kateri čas izbrati za naprej? Stališče kronobiologa Tilla Roenneberga z Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu je jasno. Ohranitev stalnega poletnega časa naj bi slabo vplivala na ljudi. Povišale naj bi se možnosti za srčno žilne težave, sladkorno bolezen, depresijo, mladostniki naj bi se v šoli težje učili. Pa je res tako? "Pravzaprav ne verjamemo, da bi bile posledice tako hude, kot pravi gospod Roenneberg v medijih," nam je povedal dr. Manuel Schabus iz salzburškega Centra kognitivnih nevroznanosti in dodal, je da je standardni čas verjetno varnejši od konstantnega poletnega časa. Vse je sicer odvisno od tega, na kateri geografski točki živimo. Strokovnjaki poudarjajo, da sta svetloba med prebujanjem in tema pred spanjem pomembna za zdravje. "Če ohranimo celo leto poletni čas, pridobimo na eni strani približno 70 dni dodatnega časa v dnevni svetlobi, se pravi po šesti uri zvečer. Po drugi strani pa izgubimo 76 dni svetlobe zjutraj," pravi Barbara Gnidovec Stržišar, nevrologinja v Splošni bolnišnici Celje. Ker jasnih študij učinkov o stalnem poletnem ali standardnem času ni, so tudi mnenja v stroki deljena. "Dokazano je, da je spomladi, ko spet izgubimo uro spanja, več prometnih nesreč in težav s srcem," pravi dr. Manuel Schabus.

Pred odločitvijo bi morali opraviti znanstvene raziskave

"Toda večina znanstvenikov se strinja, da bi bilo resnične učinke zelo težko predvideti," meni dr. Schabus. Premikanje ure dvakrat letno negativno vpliva tudi na naš bioritem. Na dolgi rok pa bi se lahko navadili tako na poletni kot na standardni čas, opozarjajo sogovorniki. "Odsvetujemo paniko. Tudi če pričakujemo negativne posledice, še ni študij, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo predvideli obseg posledic in kako hude bi te bile," nam je povedala dr. Christine Blume. Cilj uvedbe premikanja ure je bil prihranek energije in čim večji izkoristek dnevne svetlobe. Vendar namena nismo dosegli v celoti, meni dr. Barbara Gnidovec Stržišar. "Kajti podaljševanje dneva poleti seveda prinese za sabo tudi energetske obremenitve, ker se ljudje več gibljemo, porabimo več goriva." Kljub različnim pogledom se sogovorniki tudi strinjajo, da anketiranje prebivalstva ni verodostojna podlaga za odločitev. "V tej anketi je odstotek Evropejcev izbral poletni čas in g. Juncker je na podlagi tega predlagal spremembo. Mislim, da je to prehitro. Pred tako pomembno odločitvijo za vse Evropejce bi morali opraviti znanstvene raziskave," meni dr. Manuel Schabus. Standardni čas je po besedah sogovornikov primernejši in bliže človeškemu cirkadialnemu ritmu, s prilagoditvijo urnikov šol, služb in ostalih aktivnosti, pa bi bil lahko tudi pozimi poletni čas primeren in neškodljiv.

Pri nas prvi prehod na poletni čas leta 1983

Celovite ocene učinkov in stroškov odprave sezonskega premikanja ur še ni. Ko gre za gospodarstvo, bi imeli po ocenah Evropske komisije največ koristi v prometu, kjer morajo zdaj vsake pol leta prilagajati urnike v logističnih verigah in mrežah. Pozitivne učinke pričakujejo tudi v kmetijstvu. A sodeč po izkušnjah iz minulih desetletij, odločitev za premikanje ure ni prinesla enormnih prihrankov. Prvič smo ure v nekdanji Jugoslaviji premaknili spomladi leta 1983, ko smo za uro naprej premaknili tudi delovni čas. "Na Gorenjskem je bilo največ težav zato, ker so velike delovne organizacije začetek dela premaknile s 6. na 7. uro. Ker se je jutranja konica zožila na krajši čas, je bila na avtobusih neznosna gneča, potniki pa so ostajali na postajah," se glasi poročilo iz Dnevnika leta 1983. Dotlej je v Jugoslaviji časovna neusklajenost z Evropo največ zapletov povzročila železnicam, ker so morali hkrati pripravljati dva vozna reda. "Računamo, da bomo v letošnjem letu pri materialnih stroških in delu prihranili sedem milijonov dinarjev," so takrat napovedovali na Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Kakšno leto pozneje so v zvezni skupščini razpravljali celo o tem, da bi Jugoslavija uvedla še zimski delovni čas, a so načrt tudi na olajšanje javnosti opustili; nekateri namreč niso bili navdušeni niti nad uvedbo poletnega časa. Danes ure premikajo v okoli 70 državah po svetu, večina evropskih držav je poletni čas uvedla v sedemdesetih letih, prvi so premik ure zaradi varčevanja z energijo uvedli Nemci in Avstrijci leta 1916.

Münchenski kronobiolog Till Roenneberg opozarja, da bomo z uvedbo stalnega poletnega časa postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni. Koliko resnice je v tem? Je odločitev Evropske komisije za odpravo premikanja ure preuranjena? Kakšni bi bili vplivi stalnega poletnega časa na zdravje ljudi? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 23. oktobra 2018, ob 17:30 na 1. programu Televizije Slovenija.