Poročilo z naslovom Zaradi tega umiramo: zlorabe človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo napajajo svetovno trgovino s kobaltom sledi prodaji kobalta za litij-ionske baterije - in ta vodi do rudnikov, v katerih odrasli in tudi otroci, nekateri stari zgolj sedem let, delajo v nevarnih razmerah. "Milijoni ljudi uživajo v prednostih novih tehnoloških izumov, redko pa se sprašujejo, kako so narejeni. Njihova predstavitev in oglaševanje v trgovinah je v ostrem nasprotju z razmerami, v katerih otroci nosijo vreče skal, rudarji pa v ozkih rudniških rovih tvegajo trajne poškodbe pljuč. Skrajni čas je, da velike znamke prevzamejo del odgovornosti za pridobivanje materialov, iz katerih se izdelujejo njihovi dobičkonosni proizvodi," je ob tem dejal raziskovalec za področje podjetij in človekovih pravic pri AI Mark Dummett.

Zaveza multinacionalk k spoštovanju človekovih pravic

Izvršni direktor Afrewatch Emmanuel Umpala je ob tem dodal, da je "velik paradoks digitalnega veka, da nekaterim izmed najbogatejših in najbolj inovativnih svetovnih podjetij, ki na trg pošiljajo izjemno napredne naprave, ni treba dokazovati, od kod prihajajo surovine, ki se uporabljajo v njihovih izdelkih". AI in Afrewatch sta multinacionalke, ki v svojih izdelkih uporabljajo litij-ionske baterije tudi pozvala, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic, preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo, poteka v nevarnih razmerah ter z izkoriščanjem otroške delovne sile, in se zavežejo k večji transparentnosti pri informacijah o dobaviteljih. Na Kitajsko sta tudi naslovila poziv, naj od podjetij, ki na področju pridobivanja virov delujejo zunaj njenih meja, zahteva preiskavo in obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic v proizvodnem procesu.

Otroci do 12 ur na dan v rudnikih prenašajo težka bremena

Raziskovalci AI so sicer ugotovili, da je večina rudarjev, ki so vsakodnevno več ur v stiku s kobaltom, brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice, delovna obleka in zaščitne obrazne maske, ki bi jih varovali pred pljučnimi in kožnimi boleznimi. Na jugu DR Konga je med septembrom 2014 in decembrom 2015 življenje izgubilo vsaj 80 lokalnih rudarjev; prava številka ostaja neznana, saj mnoge nesreče sploh niso zabeležene, trupla umrlih pa ostanejo zasuta v podzemnih rudnikih. Otroci so AI razkrili, da so morali za zaslužek med enim in dvema dolarjema na dan do 12 ur na dan v rudnikih prenašati težka bremena. Leta 2014 naj bi po navedbah Unicefa v rudnikih na jugu DR Konga, tudi v tistih, kjer poteka pridobivanje kobalta, delalo približno 40.000 otrok.

Rudarjenje je ena najhujših oblik dela otrok

"Zaradi nevarnosti za zdravje in varnost je rudarjenje eno najhujših oblik dela otrok. Podjetja, katerih globalni profiti dosegajo 125 milijard ameriških dolarjev, ne morejo verodostojno trditi, da niso zmožna preveriti, od kod prihajajo ključne rudnine v njihovih proizvodnjah," je še opozoril Dummet. V raziskavo je bilo zajetih 16 multinacionalnih podjetij: Ahong, Apple, BYD, Daimler, Dell, HP, Huawei, Inventec, Lenovo, LG, Microsoft, Samsung, Sony, Vodafone, Volkswagen in ZTE. Nobeno podjetje ni ponudilo dovolj podrobnosti, da bi se lahko neodvisno preverilo, od kod prihaja kobalt v njihovih izdelkih, še opozarja AI.

Foto: Reuters