Spomnimo: upravnik Atrij Celje denarja za stroške, ki ga je od etažnih lastnikov redno prejemal na svoj račun, več let ni nakazoval dobaviteljem. Skupni dolg dobaviteljem in bankam je spomladi znašal več kot 9 milijonov evrov. Rok Trbovc, predsednik nadzornega odbora stanovalcev, je takrat povedal, da so za objekt stanovalci zbrali okoli 17 tisoč evrov. "Tega denarja ni," je takrat dejal. Aprila so celjski kriminalisti zaključili s hišnimi preiskavami, povezanimi z družbo Atrij Celje, zasegli so večjo količino dokumentacije in večje število elektronskih naprav. Kot so takrat zapisali, bo preiskava dolgotrajna.

Nezakonite provizije

Druga, letos razkrita zgodba, je povezana s provizijami, ki so jih upravniki večstanovanjskih objektov prejemali za posle, sklenjene z zavarovalnicami. Kot so junija razkrili v oddaji Tarča, se je večina provizij gibala med 10 in 15 odstotki, najvišje so dosegle celo četrtino zavarovalnih premij. Kot prva državna institucija je na tajno in po njenem mnenju tudi nezakonito prakso izplačil provizij upravnikom opozorila Agencija za zavarovalni nadzor. "Pogodbe so sklenjene v različnih oblikah, vendar je iz njih razvidno, da gre za provizije za posredovanje," je povedal direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti. Enaka je zgodba tudi za javna podjetja. Po podatkih ERAR-ja, spletne storitve, ki splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, so samo javna podjetja Energetika, Vo-Ka in Snaga v zadnjih treh letih plačala enemu od večjih upravnikov SPL Ljubljana kar 1,7 milijona evrov. Koliko od tega je provizij, novinarjem Tarče v Javnem holdingu Ljubljana niso želeli razkriti. Poleg tega je pred mesecem dni Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevo za popravek podjetja SPL na temo spornega poslovanja upravnikov v oddaji Tarča. Kot so pojasnili na sodišču, je SPL preko Odvetniške pisarne Pirc Musar zahteval objavo navedb, ki "po mnenju sodišča vsebinsko presegajo objavljeni prispevek" in bi bilo z ugoditvijo popravku "nesorazmerno poseženo v svobodo novinarskega izražanja."

Kljub nenehnemu opozarjanju se nepravilnosti vrstijo

Tokrat nas je pot vodila v večstanovanjski objekt v Mozirju, kjer je upravnik pred letom dni predlagal energetsko prenovo fasade. Pri pripravi in izvedbi projekta pa se je zataknilo. "Še preden smo se uradno dogovorili za obnovo, so oni že naredili projekt, izbrali izvajalca, naredili javno odpiranje, kamor smo tudi bili sicer povabljeni, ampak vse je bilo že dogovorjeno, ne da bi kogar koli od nas poslušali," pripoveduje etažni lastnik Aljoz Vipavc. Napake se pojavljajo že v razpisni dokumentaciji, poudarja sogovornik. "Nihče ni preveril, kakšen projekt sploh imamo. A že v osnovi jim je vseeno, češ, mi bomo tako ali tako plačali." Družba Sipro, ki upravlja s stavbo, očitke zavrača in trdi, da je bil postopek izveden po predpisih, za izvedbo del pa da ima tudi več kot 85-odstotno soglasje. Da težav ni, se strinja tudi skoraj 64-odstotni lastnik stavbe, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in dodaja, da je do nelogičnosti v popisu del prišlo zaradi tiskarske napake. Ali ga je res zagodel le tiskarski škrat, zdaj preučuje stanovanjska inšpekcija. Drugi primer: v stolpnici v Celju so energetsko obnovo izpeljali leta 2015. A še pred prevzemom objekta so se po besedah našega sogovornika začele pojavljati težave. "V pogodbi je navedeno, da bo števec vode, montažo in demontažo plačal izvajalec, račun pa smo dobili mi," pravi etažni lastnik Vasja Peer in dodaja, da so se na objektu kmalu začele pojavljati razpoke. "Ugotovili smo, da statika ni skladna s projektno dokumentacijo, v nekaterih stanovanjih se pojavlja vlaga, ker so vgrajevali mokro kameno volno." Gregor Kolenc iz Suprastana odgovarja, da so se napake resda pojavljale, vendar v manjši meri. "Pojavljale so se manjše razpoke, ki niti z očesom niso bile na daleč vidne, vendar je izvajalec vse saniral," je povedal. Etažni lastniki menijo drugače.

Zaradi negospodarnega ravnanja stanovalci ob 120 tisoč evrov?

Zgodb, ko upravnik ne ravna v skladu z željami in pričakovanji etažnih lastnikov, ni mogoče prešteti. Da jih je upravnik z negospodarnim ravnanjem pri ogrevanju oškodoval za 120 tisoč evrov, menijo denimo stanovalci v tržiški soseski Deteljica. A to je le eden od očitkov, ki so jih etažni lastniki zadnja tri leta neuspešno naslavljali na upravnika Domplan iz Kranja. Trdili so, da je zaradi malomarnega vzdrževanja prišlo do večjih okvar v kotlovnici. Stroški ogrevanja so bili zaradi tega višji, učinkovitost pa manjša, je povedal predsednik Kurilnega odbora Deteljica Igor Praprotnik. Zaradi neodzivnosti upravnika so se stanovalci obrnili na Fakulteto za strojništvo, ki je pripravila strokovno mnenje. To je pokazalo, da je slabo stanje kotlovnice posledica dejstva, da rednih pregledov v zadnjih letih ni bilo, malomarna pa sta bila tudi vzdrževanje in čiščenje kotlovnice. Zaradi nastale škode so etažni lastniki od Domplana lani zahtevali 120 tisoč evrov odškodnine. "Mi smo odškodninski zahtevek v celoti zavrnili kot neutemeljen. Strokovno mnenje je v določenih delih zelo enostransko in mi trdimo, da z našim upravljanjem nismo povzročili nobene škode etažnim lastnikom," je povedal Andrej Krč iz podjetja Domplan. Etažni lastniki se sicer za sodno pot izterjave odškodnine niso odločili, dobra polovica pa je julija letos upravnika zamenjala.

Ministrstvo za okolje že dlje časa napoveduje nov stanovanjski zakon, ki naj bi dokončno uredil razmerja med upravniki in etažnimi lastniki. A po mnenju organiziranih etažnih lastnikov so izhodišča za nov zakon povsem neprimerna. Kaj naj bi zakon prinesel in predvsem kdaj? Bo tudi v prihodnje upravnik lahko kar vsak oziroma ali lahko stanovalci svojo stavbo upravljajo sami? Odgovori v oddaji Koda v torek, 3. oktobra 2017, ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.