S triletnim projektom Transmaščobe v živilih, ki se je začel izvajati marca letos, želijo po besedah vodje projekta Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko ugotoviti prisotnost transmaščob v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva transmaščobam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Transmaščobe so zelo škodljive za zdravje človeka, saj dokazano povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter druge kronične bolezni, je pojasnil Pravst. Največje količine transmaščob se nahajajo v živilih, pripravljenih z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. V prvi fazi izvajanja raziskovalnega projekta so tako preverili obseg dodajanja hidrogeniranih rastlinskih maščob v procesirana živila, določili pa so tudi količine transmaščob v rastlinskih trdih maščobah. Osredotočili so se tako na margarine, ki so potrošnikom na voljo v trgovinah, kot tudi na trde rastlinske maščobe, ki se prodajajo v veleprodaji za nadaljnjo proizvodnjo živil.

Trenutna zakonodaja količine transmaščob ne omejuje

Izmed 43 različnih margarin, dostopnih v trgovinah sedmih različnih trgovskih verig v Sloveniji, sta imeli le dve kot sestavo navedeno delno hidrogenirano rastlinsko maščobo, kar predstavlja manj kot pet odstotkov vzorcev, je pojasnil Rajko Vidrih z Biotehniške Fakulteta Univerze v Ljubljani. V obeh vzorcih so določili več kot dva odstotka transmaščobnih kislin, pri ostalih 41 odstotkih pa so našli manj kot odstotek transmaščob. Takšne nizke količine transmaščob so po besedah Vidriha tudi sicer lahko naravno prisotne v rastlinskih oljih in ne predstavljajo tveganja. Rezultati pa so pokazali tudi, da proizvajalci margarin pravilno označujejo uporabo delno hidrogeniranih maščob. V okviru raziskave so preverili tudi, kakšne trde rastlinske maščobe v Sloveniji uporabljajo nosilci živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s pripravo nepredpakiranih živil. Vzorčenje je izvedla inšpekcijska služba pod okriljem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je obiskala 34 nosilcev živilske dejavnosti, predvsem pekarne in slaščičarne. Ugotovil so, da je 38 odstotkov vseh trdih rastlinskih maščob, ki so bile najdene v obratih, vsebovala več kot dva odstotka transmaščobnih rastlin oz. več, kot je dopustna meja na Danskem in nekaterih drugih državah, je opozoril Pravst. Ob tem je še poudaril, da obrati pri tem niso bili v prekršku, saj trenutna zakonodaja tega ne omejuje. "Tovrstne maščobe so povsem legalno naprodaj na trgu, vzorci pa so bili tudi ustrezno označeni."

Vpliv transmaščob na zdravje

Predhodno oceno izpostavljenosti transmaščobam pri prebivalcih je predstavila Cirila Hlastan Ribič z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, je povprečni vnos transmaščob v populaciji še znotraj sprejemljivih vrednosti, vendar pa so večjim količinam transmaščob lahko izpostavljeni določeni posamezniki ali populacijske skupine. Predvsem tisti, ki pogosteje posegajo po živilih z delno hidrogeniranimi maščobami ali se prehranjujejo pri ponudnikih, ki za pripravo jedi uporabljajo maščobe slabše kakovosti. Natančna ocena izpostavljenosti bo sicer mogoča v zaključni fazi projekta, ko bodo zbrani tako podatki o količini transmaščob v živilih kot tudi podatki o vnosu živil, ki jih zbirajo v okviru nacionalne prehranske raziskave EU MENU, je še povedala Hlastan Ribičeva.

Predpis je v pripravi

Projekt je podprlo tudi ministrstvo za zdravje, ki si že vrsto let prizadeva za ureditev tega področja, je dejala Marjeta Recek z ministrstva. Trenutno v sodelovanju z drugim institucijami pripravljajo predpis za omejitev transmaščobnih kislin v živilih, ki bo po njenih ocenah sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. Predpis bo veljal tako za živila, proizvedena v Sloveniji, kot tudi živila iz drugih držav, ki predstavljajo pomemben vir transmaščob, je pojasnila Reckova. Slovenija bi se s tem pridružila petim evropskih državam - Danski, Avstriji, Madžarski in Latviji, - ki to področje že urejajo. Prva med njimi je bila Danska, kjer je že od leta 2004 prepovedano prodajati živila z več kot dva grama transmaščob v 100 gramih maščobe. Pravst je potrošnikom še svetoval, da se izogibajo uporabi predpakiranih in nepredpakiranih živil, ki bi lahko vsebovala delno hidrogenirane maščobne kisline. Priporočil je, da prebirajo sezname sestavin na živilih ter so pozorni na njihovo hranilno vrednost. Izbirajo naj izdelke z manj nasičenimi maščobami, z manj sladkorja, soli ter z več vlakninami, je še priporočal.

Foto: Reuters