Še ena v vrsti kampanj za večjo prepoznavnost lokalno pridelane hrane se od predhodnic razlikuje po tem, da pod eno streho združuje vse sektorje, ki so vključeni v pridelavo, predelavo in promocijo hrane. Vsi akterji so vključeni tudi v finančnem smislu, saj za promocijo prispevajo tako pridelovalci in predelovalci, kot država. ‘’Kolikor bo prispeval posamezen sektor, toliko bo dodala tudi država,’’ je pojasnila predsednica Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov Anita Jakuš.

Znak lokalna kakovost najprej za mleko in meso

Nova kampanja uvaja tudi novo označbo Izbrana kakovost. ‘’Znak Izbrana kakovost zagotavlja, da je izdelek v celoti pridelan in predelan v Sloveniji, da je zagotovljena najvišja kakovost in da je proizvodnja pod rednim nadzorom,’’ je razložila Janja Kokolj Prošek s kmetijskega ministrstva. Za začetek bodo znak Izbrana kakovost nosili mlečni in mesni izdelki. Prihodnje leto bo z njim označeno tudi sadje, leta 2018 pa še zelenjava.

Lokalno je bolj kakovostno

Raziskava o prehrambenih navadah Slovencev, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da potrošniki pred nakupom živila najpogosteje preverijo rok trajanja in ceno izdelka. Sledijo ime proizvajalca in blagovna znamka, šele nato pa država proizvajalka. Izvor hrane bi moral biti veliko bolj pomemben, poudarja Vida Fajdiga Turk: ''z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika in s predelavo pri sadju in zelenjavi se lahko močno zmanjša vsebnost vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina C.'' Za primer, 100 gramov češenj ob obiranju vsebuje okoli 6 miligramov vitamina C, šesti dan po obiranju pa le še približno 2,5 miligrama. Daljša kot je pot hrane, večja je tudi njena obremenitev s sredstvi za podaljševanje svežine. Zato je pravi čas obrana in hitro zaužita hrana bolj okusna in ima večjo hranilno vrednost. V prid slovenski hrani govori tudi dejstvo, da ima naša država enega izmed treh najboljših sistemov kontrole varnosti v Evropi, dodajajo na Upravi za varno hrano.

Podpora domačih proizvajalcev

Samooskrba s hrano je v Sloveniji slaba, če potrošniki ne bodo kupovali domačih proizvodov, pa bo še manjša, so na današnji predstavitvi kampanje Naša super hrana poudarili proizvajalci. Odločitev za lokalno pridelano hrano torej pomeni ohranjanje delovnih mest in družinskih kmetij, daje možnosti za razvoj podeželja ter inovacije v živilski industriji in je okolju prijazna. Nakup in uživanje lokalne hrane na kmetijskem ministrstvu spodbujajo tudi s projekti, kot sta Tradicionalni slovenski zajtrk in Shema šolskega sadja in zelenjave. Slednja nalaga vsem javnim ustanovam, da nabavijo vsaj 10 odstotkov ekoloških živil. V prihodnosti naj bi bilo še več poudarka tudi na lokalno pridelani hrani.

Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano