verificiranih veterinarskih bolnic, klinik in ambulant, večina jih je v zasebni lasti. Cene veterinarskih storitev so od leta 2002 prepuščene prostemu trgu. Lastniki hišnih ljubljenčkov dobro vedo, da so stroški veterinarskih storitev lahko hud udarec za družinski proračun, za zdravljenje svoje živali morajo nemalokrat odšteti tudi po več sto evrov. Zneski so še višji, če žival zboli ali se poškoduje in jo morajo nujno operirati. A zdravljenje se ne izide vedno tako, kot bi si želeli.

Zaplete se, ko zaradi nestrokovnosti veterinarja pride do zapleta, za katerega nihče ne želi prevzeti odgovornosti, račun za slabo opravljeno storitev pa ni zaradi tega nič nižji. Poglejmo konkreten primer. Kamničana, velika ljubitelja živali, imata tri hišne ljubljenčke: psa in dva mačka. Na silvestrovo je njun maček Iron nerodno skočil na okensko polico, padel in si pri tem zlomil tačko. Odpeljala sta ga v dežurno ambulanto v Ljubljani, kjer so jima povedali, da bo potrebna operacija. Irona sta pustila na kliniki in se vrnila ponj naslednji dan. A zdravljenje ni potekalo tako, kot bi si želeli. »Ko je dobil prvo opornico, sploh ni mogel stopiti na nogo, dejansko se ni mogel postaviti niti na tri tace. Ko pa so mu opornico popravili, je nogo začel obračati navznoter,« je pojasnila Lili Alešnik in dodala, da se je stanje še poslabšalo, ko so mačku po desetih dneh opornico sneli: »Na nogi je paličica, ki so mu jo vstavili med operacijo, predrla kožo in pogledala ven. Naredili so še eno operacijo, ki se tudi ni izkazala za dobro, in potem po enem mesecu so ugotovili, da zdravljenja ne morejo zaključiti.« Veterinar iz klinike MojVet, ki je Irona operiral, je lastnikoma predlagal, da žival odpeljeta na zdravljenje v Veterinarsko bolnišnico v Topolšici.

Za ponovno operacijo v Topolšici je plačala dodatnih 600 evrov

»V veterinarski bolnišnici Toplica v Topolšici je doktor Matko povedal, da je že v osnovi bilo koleno nastavljeno brez pogačice, se pravi, pogačica sploh ni bila čez koleno, ampak na stran in na tak način sploh ne bi bilo mogoče tačke popraviti,« je povedala sogovornica ter dodala, da je maček dan po operaciji v Toplici, ki je bila že tretja po vrsti, shodil brez opornice. Razočarana nad zdravljenjem v Ljubljani, kjer je za zdravljenje odštela dobrih 850 evrov, je lastnica vložila reklamacijski zahtevek, v katerem terja povračilo stroškov zdravljenja. Za ponovno operacijo v Topolšici je plačala dodatnih 600 evrov. »To so človeške napake, na katere težko vplivamo, ampak težavo vidim v tem primeru predvsem v njihovem odnosu. Dejansko vedo, da so naredili napako, zavedajo se tega, a ne odgovarjajo za svoja dejanja. Za navadnega potrošnika so stroški ogromni, sploh pa je zadnja, korektno izvedena operacija, stala manj kot vse prej,« je dodala Lili Alešnik in pojasnila, da je šele po nekajtedenskem vztrajanju od klinike MojVet končno dobila informacijo, da se mora kot lastnica živali z odškodninskim zahtevkom obrniti na zavarovalnico, kar je tudi storila. Za pojasnila smo se obrnili tudi na kliniko MojVet, kjer pa pred kamero ne želijo stopiti, dokler postopek na Veterinarski zbornici in pooblaščeni zavarovalnici ne bo končan. So pa v pisnem odgovoru poudarili, da je bil lastnik v celoti seznanjen s potekom in tehniko operacije, časom celjenja ter morebitnimi zapleti. Poseg na drugi kliniki so predlagali zato, ker sami niso imeli potrebnega materiala. Trdijo tudi, da jih lastnica mačka ni osebno kontaktirala, so pa njen pisni zahtevek za odškodnino predali v presojo Veterinarski zbornici, ki je lastnico pozvala, naj vloži odškodninski zahtevek.

Problem so tudi velike razlike v cenah

Deset naključno izbranih veterinarskih ambulant iz sedmih različnih regij smo prosili, da nam posredujejo cene najpogostejših veterinarskih storitev. Prejeli smo podatke osmih klink, Veterinarska bolnica Maribor nam je odgovorila, da lahko za njihove cene zaprosimo kar Veterinarsko zbornico Slovenije, Veterinarski center Kropec iz Rogaške Slatine pa se na našo prošnjo ni odzval. Podatki kažejo, da so veterinarske storitve najdražje v ljubljanski regiji, najcenejše pa v Prekmurju. Največja razlika je pri cenah sterilizacije psice, ki stane na primer v Kliniki Prva-k v Ljubljani od 242 do 342 evrov, odvisno od velikosti psice, v veterinarski ambulanti Veterina Škarica v Murski Soboti pa od 102 do 172 evrov. Klinični pregled je v Ljubljani enkrat dražji kot v Murski Soboti in Ljutomeru, kjer so nižje tudi cene cepljenja, čeprav je med njimi najmanj razlik. A če so po mnenju lastnikov živali cene visoke, so veterinarji drugačnega mnenja. »Na Veterinarski fakulteti menimo, da so storitve podcenjene, predvsem v smislu plačila dela veterinarja. Namreč veterinar se mora izobraževati celo življenje. Stroka hitro napreduje, posamezna specialna področja napredujejo, ena hitreje, druga počasneje. Ves čas moraš biti v toku dogajanja. Drugi vidik je, da je oprema za opravljanje veterinarskih storitev popolnoma enaka opremi v humani medicini. Aparat za CT za veterinarsko diagnostiko ne stane nič manj kot tisti za ljudi. To pomeni, da je potreben popolnoma enak vložek za bistveno manjši izplen iz teh storitev,« je pojasnila prof. dr. Nataša Tozon, predstojnica klinike za male živali na Nacionalnem inštitutu za veterinarstvo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, veterinarka, specializirana za onkologijo.

Premalo sodelovanja in preveč konkurence med veterinarji?

Številni veterinarji, ki smo jih poklicali, so nas opozorili tudi na težave, s katerimi se spopadajo pri svojem delu. Nekateri so bili zelo kritični, a se javno niso želeli izpostaviti. Veterinar s Štajerske nam je povedal, da je med veterinarji premalo kolegialnosti in celo sovražne nastrojenosti zaradi konkurence. Kot primer je navedel: »Nekateri veterinarji se raje sami lotijo obdelave zloma tačke, kljub omejitvi ambulante, ki nima rentgenske aparature, kakor da bi takšnega pacienta referiral v ambulanto, kjer takšna aparatura je.« Tozonova se s tem ne strinja in je povedala, da je včasih za pacienta bolje, da nadaljevanje zdravljenja poteka v drugi inštituciji. »Koliko je nekolegialnosti, je drugo vprašanje. Mi študente ves čas učimo in jim poskušamo predstaviti, kako mora potekati komunikacija med kolegi in med stranko. Veterinar Vice Zaninovč je opozoril na tri ključne težave na področju veterinarskih storitev: zastarela zakonodaja, premalo nadzora in preveliko število veterinarjev. Po podatkih Veterinarske fakultete je brezposelnih veterinarjev zelo malo. »Mislim, da tukaj ni problem produkcije veterinarjev, da je tukaj problem v delodajalcih. Težko bi rekla, to je stvar, ki presega moje kompetence. Jaz menim, da bi z boljšim povezovanjem ljudi med seboj naredili veliko več,« je še pojasnila Nataša Tozon. Veterinar Jože Drobnič z Veterinarske postaje Ljubljana meni, da bi bilo treba spremeniti sistem napotovanja pacientov k specialistom. A kot so nam pojasnili v eni od veterinarskih klinik, kjer so prav tako želeli ostati anonimni, je precej oteženo tudi sodelovanje z Veterinarsko zbornico. Po njihovem mnenju bi bilo treba urediti povsem samostojen državni organ, ki bi izdajal dovoljenja za delo in dejavnost, ne pa da veterinarski kolegi, torej konkurenca, presojajo, kaj je prav in kaj ni, predvsem pa imajo pri tem velika pooblastila.