Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se bo cena za dobra dva odstotka zvišala pri tistih zavodih, ki so konec lanskega leta že uskladiti cene zaradi zvišanja stroškov dela, potem ko so bili sklenjeni aneksi h kolektivnim pogodbam. Za dobre štiri odstotke pa se bodo cene zvišale pri tistih zavodih, ki dviga plač še niso vključili v izračun cene, je povedal Tomaž Čebulj z ministrstva. Ministrstvo je vse zavode pozvalo, naj odgovorno pristopijo k določitvi cene in pri tem upoštevajo plačilno sposobnost uporabnikov storitve. Cene naj bi po pozivu ministrstva zvišali le, če dodatni dvig cen, ki ga je posamezni izvajalec izvedel konec leta 2017, ne omogoča kritja načrtovanih stroškov storitve.

Varuh prejema pritožbe tudi na račun (pre)drage oskrbe

Pritožbe, ki jih na račun stanja v domovih za starejše prejme varuh človekovih pravic, se nanašajo na vsa področja delovanja, začenši s sprejemom v ustanovo. Kot nam je povedal Ivan Šelih, namestnik varuhinje človekovih pravic, je največ težav v primerih tistih namestitev, do katerih pride na podlagi sodnega postopka. "Tu se srečujemo s situacijami, ko so posamezniki nameščeni na hodnike, v skupne prostore in jedilnice, kar je absolutno nedopustno." Med nenapovedanimi obiski domov, v katerih imajo varovane oddelke, so lani odkrili pomanjkljivosti glede bivalnih razmer, urejenosti in opreme, odnosa osebja ter zdravstvenih storitev, na kar opozarjajo tudi varovanci sami ter njihovi svojci. "Za mnoge je problem plačilo doma, pritožbe se nanašajo na pomanjkanje osebja, pa tudi na odnos osebja oziroma zagotavljanje potrebne oskrbe in nege." Socialna inšpekcija letno prejme le okoli 20 pritožb, a se jih po besedah Petra Stefanoskega s Socialne inšpekcije več kot polovica nanaša na zdravstvene storitve, ki pa niso v njihovi pristojnosti. "Tu pa tam res slišimo zgodbe, ki nakazujejo, da nekaj ni v redu, povezujejo pa se praviloma s preobremenjenostjo delavk v teh domovih." Tudi Tomaž Čebulj z ministrstva za socialne zadeve pravi, da kadra v domovih primanjkuje. "Kader je zelo preobremenjen in tudi, če tako rečem, zelo slabo plačan."

Slabo plačani zaposleni krojijo usode stanovalcev

O pomanjkanju zaposlenih so nam že decembra potožili sorodniki varovancev zasebnega Centra starejših Medvode. "Prideš na oddelek, tam je samo ena negovalka, ki se z nekom ukvarja, ostali so pa pač prepuščeni sebi," nam je povedal eden od svojcev. "Dostikrat jih vidiš, kako sedijo in gledajo v strop, spijo za mizo. Pač životarijo. Večkrat sem slišal različne oskrbovance, ko so rekli, da morajo na potrebo, lulat, pa jim odvrnejo, 'kar dajte se v plenico'." Med pogovorom z enim od zaposlenih smo izvedeli, da imajo za enega oskrbovanca na voljo okoli 10 minut. "Po mojem mnenju to ni dovolj. Ampak mora biti dovolj, ker mora biti dovolj, zato pa tako hitiš. Zato pa pravim, da je to po mojem mnenju nečloveško." Miha Kranjc, predstavnik podjetja Deos, lastnik medvoškega in še sedmih drugih domov za starejše s koncesijo, pravi, da "kar se tiče števila zaposlenih, smo v skladu s standardi in normativi, na določenih službah jih celo presegamo. So pa seveda tudi določena odstopanja, na primer med vikendi". Konkretnih kritik pa da ne morejo komentirati, saj naj do njih pritožbe ne bi prišle. Tudi v Medvodah je torej vse v najlepšem redu. Precej drugačna zgodba od tistih, ki so nam jih zaupali številni svojci stanovalcev: zlomi, ki so posledica padcev med nego.

Bo Cerar prisluhnil zavodom?

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so premierja Mira Cerarja pozvali, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev so namreč uporabniki primorani plačevati tudi za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prvič so v skupnosti socialnih zavodov že poleti leta 2017 predsednika vlade Cerarja prosili za posredovanje, da bi plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za opravljene zdravstvene storitve krilo stroške zdravstvenih storitev v domovih, kot to predpisuje zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Premierjevega odgovora takrat niso dobili. "Preko ZZZS ne dobimo niti sredstev za plačilo storitev, kot je strošek dela zaposlenih v zdravstveni negi," pojasnjuje Zoran Hoblaj iz skupnosti socialnih zavodov. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa opozarja tudi na pomanjkanje kadra. "To je velika težava, ker domovi ne morejo zaposliti toliko ustreznega kadra, kot bi ga rabili. Prihajajo namreč vse starejši ljudje, tudi zelo bolni, ki potrebujejo ustrezno nego."