Z novim zakonom o potrošniških kreditih vlada na enem mestu ureja področje kreditnih pogodb za običajne potrošniške kreditne pogodbe ter kreditnih pogodb za nepremičnino - tako imenovanih hipotekarnih kreditov. Z njim v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine, kar bi sicer morala storiti že do 21. marca. Kot so opozorili v uradu vlade za komuniciranje, je po eni strani treba zagotoviti odgovorno dajanje kreditov s pomočjo pravočasnega informiranja potrošnika o značilnostih kredita, njegovih finančnih in pravnih posledicah ter s pomočjo skrbne predhodne ocene kreditne sposobnosti potrošnika. Po drugi strani pa je treba zagotoviti odgovorno najemanje kreditov za nakup nepremičnine. Vlada želi z zakonom tudi urediti področje dovoljenj in zagotavljanja nadzora nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki za nepremičnino ter s tem zagotoviti preglednost in stabilnost kreditnih trgov. Tako naj bi zakon prispeval k ustvarjanju razmer, ki preprečujejo izkrivljanje konkurence med dajalci kreditov in spodbujajo učinkovito delovanje notranjega trga.

Potrošnik mora biti opozorjen tudi na morebitna tveganja

Pri hipotekarnih kreditih mora ocena potrošnikove kreditne sposobnosti temeljiti ne le na podatkih o potrošnikovih prejemkih, kot je to pri običajnih potrošniških kreditih, temveč tudi na podatkih o izdatkih. Dajalec kredita sme odobriti posojilo potrošniku le, če ocena kreditne sposobnosti pokaže, da bodo obveznosti iz kreditne pogodbe verjetno izpolnjene. Nadgrajuje se tudi področje oglaševanja kreditov. Za hipotekarne kredite se uvaja nova kategorija t. i. splošnih informacij potrošnikom, s prav tako prilagojenim standardnim evropskim obrazcem (ESIS). Izpolnjeni obrazec ESIS mora dajalec kredita ali kreditni posrednik izročiti potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe. Potrošnik mora biti opozorjen tudi na morebitna tveganja, ki jih prinašajo posamezne vrste hipotekarnih kreditov. Tako mora dajalec kredita na primer pri kreditu za nepremičnino v tuji valuti potrošnika redno obveščati o spremembah menjalnega tečaja, kadar spremembe povzročijo zvišanje skupnega zneska kredita za več kot 10 odstotkov. Hkrati mora potrošnika seznaniti tudi s pravico do pretvorbe v domačo valuto ali drugim mehanizmom za omejitev valutnega tveganja.

Poklicna usposobljenost zaposlenih pri dajalcih in posrednikih kreditov

Pri hipotekarnih kreditih se uvaja tudi nova storitev potrošnikom, in sicer svetovalne storitve. Predlog zakona določa tudi pogoje, pod katerimi se sme uporabljati besedna zveza neodvisno svetovanje ali njene sopomenke. Na novo se uvajajo minimalne zahteve poklicne usposobljenosti zaposlenih pri dajalcih kreditov in kreditnih posrednikih ter vodstvenemu kadru kreditnega posrednika. Kreditni posredniki bodo morali pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditnega posredništva za nepremičnino pri Banki Slovenije. S predlogom zakona se vzpostavlja tudi javni register kreditnih posrednikov, ki ga bo vodila Banka Slovenije. Ta ima hkrati tudi vlogo enotne kontaktne točke za čezmejno opravljanje storitev posredovanja kreditov. Kreditni posrednik, ki bo pridobil dovoljenje v matični državi članici, bo namreč lahko opravljal svojo dejavnost tudi v drugi državi članici. Zakon na novo uvaja tudi obveznost finančnih institucij, ki pretežno opravljajo storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin (lizing), da pri Banki Slovenije pridobijo dovoljenja za opravljanje te dejavnosti in se vpišejo v ustrezen register.

Foto: AP