Test je pokazal, da so vse brisače dobro vpojne, niso pa vse primerne za brisanje gladkih površin, saj za njimi ostajajo drobni ostanki. Še bolj kritične so mikrobiološke značilnosti nekaterih brisač. ''Nekateri rezultati so precej skrb vzbujajoči, saj večje število bakterij bistveno poveča možnost, da so med njimi tudi patogene bakterije,'' pojasnjuje vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije Boštjan Okorn.

''Primerne za stik s hrano''

Čeprav slike na embalažah več izdelkov nakazujejo, da so brisače primerne za stik s hrano, so zares primerni le označeni izdelki (stiliziran kozarec in vilica). Od devetih izdelkov, ki jih je vzela pod drobnogled Zveza potrošnikov Slovenije, so imeli tako oznako le štirje. Ker marsikdo ne preverja oznak, so na ZPS-ju pri vseh izmerili fluorescenco, ki nastane zaradi optičnih belil. Vsebujejo jih predvsem reciklirane brisače, ki so izdelane iz raznovrstnega odpadnega papirja, med drugim tudi takšnega, ki vsebuje belila. Fluorescenca sama po sebi ni nič nevarnega ali nenavadnega dokler se med uporabo ne prenaša na materiale, s katerimi je brisača v stiku. Pri testiranju se je žal izkazalo, da do tega prenašanja prihaja. ''Test je pokazal, da se pri nekaterih brisačah iz recikliranega papirja ta optična belila izločajo,'' je povedal Boštjan Okorn. ''Potrošniki na ta način po nepotrebnem prihajajo v stik s kemikalijami. Ta težava je še posebej izrazita, ko brisačo uporabijo za zavijanje živil in je le ta dlje časa v stiku s hrano''.

Zelo različne cene

Papirnate brisače so na voljo v različnih pakiranjih, zato so pri Zvezi potrošnikov Slovenije izračunali ceno za 100 brisač. Ta se od izdelka do izdelka močno razlikuje. Za 100 najcenejših brisač potrošnik odšteje 0,37 evra, za najdražjih pa kar 1,83 evra. Cena je tokrat potrdila kakovost, saj se je najdražji izdelek (Zewa Wisch & Weg original) izkazal tudi za najbolj kakovostnega. Ni pa tako v vseh primerih: med najslabše ocenjenimi so se znašli tudi nekateri dražji izdelki.

Hrane ne zavijajte v papirnate brisače za daljši čas

Zaradi povečanega števila bakterij na nekaterih testiranih vzorcih, na Zvezi potrošnikov svetujejo, da hrano v papirnate brisače zavijate le za krajši čas. Prav tako v kuhinji odsvetujejo uporabo brisač iz recikliranega papirja, v katerih je pogosto večja vsebnost optičnih belil. Najbolje bo, da namesto papirnatih uporabljate krpe in brisače iz blaga, še svetujejo pri ZPS-ju in dodajajo, da kuhinjske papirnate brisače sodijo med biološke odpadke.