"Ko sem to od daleč spremljal, sem rekel, v redu, imamo pač kapitalizem. Nekdo, ki si je izbral tak kredit, je vedel za tveganje. Ampak ko smo to od blizu pogledali, smo videli, da temu ni bilo tako," pravi Ribičič. Po predlogu bi obstoječe kreditne pogodbe ostale v veljavi, izvzeli bi po mnenju piscev nepoštena pogoja: nominacijo v švicarskih frankih in valutno klavzulo. Pri preračunu bi banke konverzijo v evre izvedle po menjalnem tečaju na dan sklenitve kreditne pogodbe, na novo pa bi obračunali tudi obresti, in sicer bi upoštevali tiste, ki so ob sklenitvi pogodbe veljale za evrska posojila. V skladu s predlogom zakona bi bila banka tista, ki bi morala pripraviti izračun, kot bi ga določil zakon, prizadeti posojilojemalec pa bi se nato odločil, ali ta izračun sprejme ali ne. Ribičič ob tem opozarja, da davkoplačevalci v primeru sprejetja zakona ne bodo oškodovani, kar pa ne velja v primeru, ko bi zgodbe o kreditih v frankih prišle pred Evropsko sodišče za človekove pravice.

NLB z diskontom prodala slaba posojila

Kot je povedala Alja Pestar iz Združenja Frank, ki je nastalo po podražitvi posojil v švicarskih frankih zaradi sprostitve tečaja v začetku leta 2015, bi sprejem zakona izenačil položaj kreditojemalcev s posojili v švicarskih frankih s tistimi, ki so kredite najeli v evrih. Konverzija bi veljala tudi za tista posojila, ki so jih banke s prodajo slabih terjatev prenesle na druge pravne osebe. Spomnimo, da je že pred leti paket terjatev do fizičnih oseb prodala Hypo banka, lani pa s precejšnjim diskontom tudi Nova ljubljanska banka in sicer švicarski družbi DDM Holding. Tudi Ljubljančanka, ki je s soprogom pred 10 leti pri NLB najela posojilo v višini 155 tisoč evrov, mesečni je obrok je takrat skupaj znašal okoli 600 evrov, je ostala brez vsega. "Čez noč se je kredit dvignil za skoraj 200 evrov na osebo. Ko je mož ostal brez službe, je bil obrok 900 evrov. Jaz sem celotno svojo mesečno plačo nosila na banko. Nič mi ni ostalo, starša sta mi pomagala, da smo preživeli." V devetih letih odplačevanja sta odplačala okoli 80 tisočakov, njun dolg pa je lani kljub temu znašal že skoraj 200 tisoč evrov. Ker kredita nista več zmogla odplačevati, je možev del posojila banka prodala švicarski družbi DDM Invest, ta je sprožila izvršbo, zakonca s šoloobveznim otrokom pa sta naposled razglasila osebni stečaj, ostala brez stanovanja in brez 80 tisoč evrov. "Jaz sem jim dala vse: vzeli so stanovanje, poteptali moje zdravje, dostojanstvo."

Prva sodba v prid kreditojemalcu v frankih

Iz Združenja Frank so konec avgusta prejeli prvo pozitivno sodbo sodišča v tožbi posojilojemalca zoper Unicredit banko. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu v švicarskih frankih nična, in presodilo, da bi morala banka vedeti, da bo po sklenitvi pogodbe prišlo do krepitve švicarskega franka v razmerju do evra. To bi morala tožniku tudi pojasniti, je zapisalo sodišče in dodalo, da možnost takšnega porasta švicarskega franka naproti evru in posledice tožniku niso bili nikoli predstavljeni. Kot so sporočili iz Unicredit banke, sodba temelji na nepopolnih ugotovitvah dejanskega stanja in pomanjkljivih ter posledično napačnih pravnih zaključkih. Dodali so, da "gre za osamljen primer odločitve prvostopenjskega sodišča, zato pričakujemo odločitev višjega sodišča, ki bo sledila prepričljivi argumentaciji ostalih sodišč ter sodni praksi Sodišča EU o veljavnosti kreditnih pogodb v tuji valuti". Višje sodišče v Mariboru pa je že julija v tožbi družine Čeh proti Novi KBM oziroma družbi DDM Invest, ki je odkupila bančne terjatve, razsodilo, da je "neomejenost valutnega tveganja za potrošnika nesprejemljiva". Po mnenju odvetnika Roberta Preiningerja je tožba pomembna predvsem zato, ker sodišče v njej ugotavlja, "da je dolžnik šibkejša stranka, ki jo pravni red v razmerju posebej varuje s prisilnimi predpisi". Po podatkih Združenja Frank je bilo v Sloveniji sicer sklenjenih okoli 20.000 takšnih kreditov. Večinoma so jih posojilojemalci najemali v letih od 2005 do 2008, največkrat za 20 let in za potrebe reševanja stanovanjskega problema.

Addiko banka v Bosni in Hercegovini sama rešuje težave kreditojemalcev

Posojila v švicarskih frankih niso le slovenski, ampak evropski problem. Hrvaška sodišča so najprej sprejela več sodb v korist posojilojemalcev. Med drugim je morala banka Hypo na Hrvaškem posojilojemalki vrniti preplačane obresti za posojila v frankih. Hrvaška vlada pa je že leta 2015 sprejela tudi zakon o konverziji posojil. Banke so morale v celoti prevzeti stroške, ki so znašali nekaj manj kot milijardo evrov. Banka Unicredit, ki je lastnica Zagrebačke banke, je zato sprožila arbitražni postopek pred mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. Hrvaško ustavno sodišče je konec leta 2016 pritrdilo vrhovnemu sodišču, ki je izdalo mnenje, da so posojila s spremenljivo valutno klavzulo nepoštena, da posojilojemalci niso bili seznanjeni z ekonomskimi posledicami posojilnih pogodb, kar je razlog za to, da lahko vlagajo odškodninske zahtevke. Addiko banka v Sarajevu pa nam je sporočila, da so od okoli 12 tisoč kreditov v frankih posojilojemalci konvertirali ali zaprli preko 90 odstotkov posojil. "Klientom smo ponudili konverzijo po aktualnem menjalnem tečaju, ob tem pa tudi odpis 30 odstotkov glavnice oziroma 50 odstotkov, ko je šlo za socialno ogrožene kreditojemalce." Po njihovem mnenju bi zakonska ureditev tega problema povzročila "pravno negotovost in tujim vlagateljem poslala negativno sporočilo".

Združenje Frank je pred dobrim tednom ministrici za finance, Mateji Vraničar Erman, predstavilo Zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki je nastal s pomočjo Inštituta za ustavno pravo. Prav tako so o tem obvestili poslanske skupine; prvi se je odzval Desus, ki je vložitev zakona napovedal še za ta mesec. Kakšna bo podpora poslancev, če se predlog interventnega zakona znajde na njihovih klopeh? Ali davkoplačevalci ob morebitnem sprejetju zakona res ne bodo oškodovani? Kaj bo s tistimi kreditojemalci, ki so posojila že odplačali in kaj s tistimi, ki so bili deložirani in so ostali brez svojih nepremičnin? Odgovori v oddaji Koda v torek, 19. septembra 2017, ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.