Nakup varčnih in LED-sijalk ni tako enostaven, saj mora kupec poznati kar nekaj tehničnih podatkov, kar pa za marsikaterega potrošnika predstavlja precejšnji zalogaj, sploh če ne pozna razlik med žarnicami, kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in LED-sijalkami. Klasična žarnica ima v stekleni bučki tanko žarilno nitko iz volframa, ki se med prevajanjem električnega toka segreje, začne žareti in na ta način oddajati svetlobo. Izboljšana različica klasične žarnice pa je halogenska žarnica, ki v bučki nima vakuuma, pač pa je napolnjena s halogenskim plinom – jodom ali bromom. Ta kemično reagira z materialom, iz katerega je narejena žarilna nitka, in jo obnavlja. Halogenska žarnica ima do štirikrat daljšo življenjsko dobo od klasičnih žarnic in lahko gori do 4.000 ur, kar ob predpostavki, da bo prižgana tri ure na dan pomeni, da bo delovala okoli tri leta in pol.

Varčna fluorescentna kompaktna sijalka

Varčne žarnice, kot med pogovorom pogosto napačno poimenujemo varčne kompaktne fluorescentne sijalke, svetlobe ne ustvarjajo z žarenjem. Vsebujejo elektrone živosrebrnih atomov, ki jih električni tok spodbudi, da začnejo oddajati ultravijolično svetlobo. Ta se na fluorescentni prevleki, s katero je prevlečena notranjost cevi, spremeni v vidno svetlobo. “Pri tem procesu se le še 20 odstotkov energije izgubi v obliki toplote,” pojasnjuje Črt Breskvar z Zveze potrošnikov Slovenije. Njihova predvidena življenjska doba je deset tisoč ur, kar pomeni, da bodo svetile približno še enkrat dlje kot halogenske žarnice, torej okoli 9 let. Dr. Grega Bizjak z Elektrotehnične fakultete pa opozarja, da pri kompaktnih fluorescentnih sijalkah število vklopov vpliva na njihovo življenjsko dobo, torej drži, da jo je včasih bolje pustiti svetiti nekaj minut kot pa dvakrat vklopiti. »Dobijo pa se tudi take, ki na število vklopov niso občutljive, so pa dražje,« meni Bizjak, Breskvar pa dodaja, da je svetloba, ki jo oddajajo fluorescentne sijalke slabše kakovosti od svetlobe LED-sijalk.

LED-tehnologija

Trenutno najbolj varčna svetila na trgu so LED-sijalke. Njihov princip delovanja je bolj zapleten, poenostavljeno povedano pa LED-sijalka izkorišča fizikalni pojav, imenovan elektroluminiscenca, pri katerem nekateri polprevodniški materiali oddajajo svetlobo, ko skoznje teče električni tok. Njihova življenjska doba je od 20 do 50 tisoč ur, »kar pomeni, da naj bi pri povprečni uporabi do treh ur na dan delovale od 14 do 25 let«, je še pojasnil Breskvar. Primerjava med halogensko žarnico, fluorescentno in led sijalko, ki so jo naredili na Zvezi potrošnikov Slovenije, kaže, da klasična žarnica v časovnem obdobju petnajstih let porabi čez 150 evrov električne energije, med tem ko v enakem časovnem obdobju led sijalka porabi 30 do 40 evrov električne energije. »Kar pomeni, da se, tudi če prištejemo samo ceno nakupne sijalke, na koncu zamenjava splača,« svetuje Breskvar. Sicer pa se cene LED-sijalk začnejo pri sedmih evrih in se višajo z njihovo učinkovitostjo, ki je izražena kot razmerje med koristno močjo v vatih in dobljenim svetlobnim tokom v lumnih. Najdražje stanejo tudi 30 evrov in več.

Kaj morate vedeti o oznakah na LED-svetilih?

»Vat je enota za električno moč in nam povedo koliko bomo konec meseca plačali za porabljeno električno energijo,« pojasnjuje Bizjak in dodaja, da je tisto kar mora na embalaži LED sijalk zanimati potrošnika poraba lumnov. Lumni so enota za svetlobni tok, ki nam v razmerju z vati pove kako učinkovita je LED-sijalka. Na splošno velja, da ima 100 vatna žarnica okoli 1300 lumnov, 60 vatna okoli 600 lumnov, 40 vatna pa okoli 400 lumnov. Sijalka, ki bo z manj električne moči ustvarila več svetlobnega toka, je torej tista, ki bo imela najboljši izkoristek energije. Pri izbiri LED-sijalk bodite pozorni tudi na oznako CRI, ki označuje takoimenovano barvno vernost in nam pove kako avtentične bodo barve, ki jih bo osvetlila sijalka. V prostorih, kjer je barvna vernost pomembna (v kuhinji, kopalnici, pred kozmetičnim ogledalom, ob umetniških predmetih) na Zvezi potrošnikov priporočajo uporabo sijalk, ki imajo CRI vsaj 90, na hodniku ali v garaži pa zadošča tudi nižji barvni indeks. Barvna temperatura, ki je na sijalkah označena v Kelvinih, pa nam pove kateri barvni spekter izseva svetilo. Za domačo razsvetljavo strokovnjaki priporočajo uporabo svetil, ki oddajajo svetlobo z barvno temperaturo od 2.700 do 3.300 K, hladnejši toni pa so primernejši za osvetljevanje delovnega mesta.

Sijalke sodijo med nevarne odpadke

Garancijska doba LED-sijalk je do pet let, zato po nakupu shranite račun, saj vam le na ta način lahko nedelujočo sijalko zamenjajo z novo. Dotrajana led sijalka spada med elektronske odpadke, med tem ko varčna fluorescentna sijalka zaradi vsebnosti živega srebra spada med nevarne odpadke. Na Zvezi potrošnikov priporočajo, da LED-sijalk nikoli ne kupujete na zalogo, saj se cene s časom znižujejo, kakovost sijalk pa se izboljšuje. Pred nakupom si že doma zapišite najpomembnejše podatke o želenih lastnostih sijalke, v primeru, da želite halogensko žarnico zamenjati z LED-sijalko pa Breskvar priporoča, da pregorelo žarnico odnesete s seboj v trgovino in jo pokažete prodajalcu.

Foto: Reuters