Tudi sama je bila zaposlena v NKBM in je sodelavcem, ki so ji priporočili najem posojila v švicarskih frankih, zaupala. A za nastali položaj ne krivi uslužbencev na okencu, ki so bili po njenih besedah prav tako nepoučeni kot ona, temveč s prstom kaže proti vodstvu banke.

Strmoglavljenje evra

Do prvih večjih nihanj je prišlo že leta 2008, ko je švicarski frank začel pridobivati vrednost v primerjavi z evrom, obroki so se višali, Vanja Pondrk je v strahu pred tem, da bodo obroki poleteli v nebo, NKBM med letoma 2008 in 2014 večkrat zaprosila za pretvorbo posojila v evre, a ji niso ugodili. "Vedno je bila obrazložitev ta, da banka nima računalniške podpore za to menjavo," dodaja. Nato je prišel 15. januar 2015, ko je švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo tečaja, ki je bila več kot tri leta določena pri 1,20 franka za evro. Obroki za Vanjin stanovanjski kredit so z dobrih štiristo evrov skočili na več kot 600 evrov. "Moja pokojnina znaša nekaj več 800 evrov, 600 evrov dam za ta kredit, plačam še položnice in sem brez denarja. Iz meseca v mesec." Iz NKBM suhoparno odgovarjajo, da banka spoštuje veljavno zakonodajo in je tudiposojila v švicarskih frankih ponujala v skladu z veljavnimi predpisi ter seznanila stranke o valutnih tveganjih. Pri tem, dodajajo, so imeli in še imajo vsi posojilojemalci možnost pretvorbe posojil v evrska.

Dolg danes tak, kot je bil na začetku

Vanja Pondrk je po 10 letih odplačevanja banki od 70 tisoč evrov posojila vrnila dobrih 30 tisočakov in za dobrih 17 tisoč evrov obresti. Za odplačilo bi ji tako preostalo še okoli 40 tisoč evrov. Danes pa banki zaradi neugodnega razmerja med evrom in švicarskim frankom dolguje še več kot 62 tisoč evrov. Podobnih zgodb je v Sloveniji nekaj tisoč, mnogi danes bankam dolgujejo cel več, kot so posojila sploh dobili. Po podatkih Banke Slovenije je dolg Slovencev, ki imajo posojila v švicarskih frankih, konec januarja znašal skoraj 877 milijonov evrov. Skupaj s posojili nefinančnim družbam je dolg blizu milijarde evrov.

Posojilojemalci niso bili ustrezno seznanjeni s tveganji

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotavljajo, da so banke pri trženju in sklepanju posojilnih pogodb v švicarskih frankih in med odplačevanjem posojila kršile svojo temeljno dolžnost poklicne skrbnosti. Očitki letijo na zavajajoče poslovne prakse bank, odrekanje informacij, ključnih za najem posojila, in nezadostno preverjanje posojilne sposobnosti. "Pri ZPS težko verjamemo, da banke kot finančni strokovnjak niso sposobne oceniti valutnega tveganja, in kaj produkt, ki so ga same sestavile in prej testirale, pomeni za potrošnike," meni Boštjan Krisper z ZPS. V Evropski potrošniški organizaciji ob tem menijo, da bi morali problematiko posojil v švicarskih frankih obravnavati tudi na evropski ravni. Da posojilojemalci niso bili ustrezno seznanjeni s tveganji, ki jih prinaša posojilo v švicarskih frankih, menijo tudi v Združenju Frank. Predsednik Aleš Majcenovič nam je povedal, da je pri nas preko 15.000 ljudi, ki so posojila najeli v švicarskih frankih, marsikdo izmed njih je danes na robu obupa, saj so neugodna valutna razmerja med frankom in evrom ljudi potisnila na rob preživetja.

Ministrstvo za finance: ukrepi ne bi bili pošteni do posojilojemalcev v domači valuti

Ukrepi, ki bi urejali le težave imetnikov posojil v švicarskih frankih, ne pa tudi morebitnih težav, s katerimi se srečujejo imetniki posojil v drugih valutah, bi kaznovali vse, ki so se zadolžili v domači valuti, menijo na finančnem ministrstvu. Imetniki posojil, zadolženi v domači valuti, pri izbiri posojila niso izkoristili ugodnega menjalnega tečaja in so bili zato v preteklosti bolj obremenjeni od imetnikov posojil v švicarskih frankih. Če bi neki ukrep koristil le slednjim, bi se imetniki posojil v domači valuti že drugič znašli v slabšem položaju.

Obupani posojilojemalci svoj prav dokazujejo pred sodišči

Na Okrožnem sodišču v Mariboru je sredi novembra stekla prva sodna obravnava v tožbi zaradi posojila v švicarskih frankih. Robert, Konrad in Pava Čeh so vložili tožbo zoper NKBM zaradi ugotovitve ničnosti posojilnih pogodb v švicarskih frankih. Zagovornik družine Robert Preininger je povedal, da so pogodbe vsebovale klavzule, da so posojilojemalci seznanjeni z eventuelnimi tečajnimi tveganji, "vendar to po moji oceni in tudi po neki sodni praksi definitivno ne zadošča". Do poravnave ni prišlo, glavna obravnava bo tako sredi januarja. Še prej se bodo zvrstile tudi obravnave v tožbah posojilojemalcev proti banki Raiffeisen in BKS banki, za 10. december je tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču razpisana prva obravnava v tožbi posojilojemalca proti Sparkasse.

Hrvaška z zakonom zaščitila potrošnike

Hrvaška je v začetku letošnjega leta najprej zamrznila tečaj, hrvaški parlament pa je pozneje sprejel zakon, ki določa obvezno konverzijo posojil iz švicarskih frankov v evre. V veljavo je stopil 30. septembra letos, a so banke v tem zakonu že našle številne luknje. Ima pa do tovrstnega ravnanja precej zadržkov Evropska centralna banka (ECB), ki je izpostavila, da bi bilo pred sprejetjem tega zakona treba ustrezno posvetovanje z vsemi akterji, med drugim tudi z njo. Ob tem ECB svari pred negativnim vplivom na hrvaško ekonomijo, ki se lahko odrazi v znižanju mednarodnih rezerv, to pa lahko posledično vpliva na neželene posledice v zvezi z makroekonomsko stabilnostjo. Omenjajo negativen vpliv na bančni sektor, problematizirajo pa tudi retroaktivnost ukrepa.

"Nismo špekulanti!"

"Danes nas v Sloveniji zbadajo z žaljivkami, da smo špekulanti, cmeravci, da so nam krediti ustrezali, ko je bila obrestna mera nižja, sedaj pa jokcamo," pravi Vanja Pondrk. "Ampak jaz bi tako povedala: ni šlo za našo špekulativnost, pač pa za špekulativnost bank." Ob tem ne gre pozabiti, da številnim prosilcem banke posojila v evrih sploh niso odobrile, saj zanj niso bili posojilno sposobni. Poleg tega je bilo veliko posojilojemalcev zaposlenih v bankah, tudi Vanja Pondrk.

Rok Kužel