Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živim Lepše je zgodba Nine Wabra Jakič, zgodba o dekletu, ki se je rodila v drugo. »Moje prvo življenje je bilo izredno hitro, v bistvu pa nisem vedela, kam me vodi in kaj si pravzaprav želim«. Maja 2010 je Nina doživela hudo prometno nesrečo. Zlomila si je vratno hrbtenico, dobila hud udarec v srce, pljuča in glavo – dihala je lahko samo s pomočjo aparata. Na rehabilitaciji v zavodu Soča se je začelo »drugo« Ninino življenje. Danes je prepleteno s plesom, delom, ljubeznijo. Potrpežljivost in vztrajnost sta se ji obrestovali. Nina s svojo neverjetno energijo in optimizmom »pleše in skače« skozi življenje, in kot pravi, ne dela načrtov za daljno prihodnost, saj ve, kako izmuzljiva je. »Mogoče se čudno sliši, ampak, zdaj živim veliko lepše in bolj polno, znam ceniti drobne stvari in uživati v neštetih čudovitih barvah življenja. Zavedam se vsakega trenutka posebej«.
Izobraževalno-dokumentarni filmi in oddaje, o kulturni in naravni dediščini, slovenskem jeziku, zgodovini, o znanosti in aktualnem družbenem dogajanju.
Sava je najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in za Tiso drugi največji pritok po velikosti porečja. Marsikdaj se navaja kot severna meja Balkanskega polotoka. Povirje Save v celoti leži v Sloveniji, njeno porečje je več kot polovica slovenskega ozemlja. Ima dva povirna kraka, vendar kot njen glavni krak navadno štejemo Savo Dolinko. Kakšna je zgodba o savskih brodarjih? Kakšen običaj je kavsanje? Vse o HE na Savi. Nad sotočjem kraljuje tudi mogočni grad Rajhenburg. Reka Sava zapusti Slovenijo za Brežicami, ki so skozi čas postale pomembno mesto ob sotočju s Krko.
Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.
Ekipa RTV Slovenija je pod vodstvom Irene Bedrač s Krogom izpisala zanimivo zgodbo o spominu, pogumu in izpolnitvi obljube. Film govori o Mihi in Pii Podgornik, otrocih tragično preminule vrtnarke in ultramaratonke Ruth Podgornik Reš, ki se podajata po materinih tekaških sledeh. Najprej izpolnita obljubo in skupaj pretečeta ulični maraton v Amsterdamu, nato pa se Miha loti še zahtevnejšega podviga, slovitega grškega Špartatlona, ki so mu kos samo najbolje pripravljeni tekači. Snemalna ekipa je Miho spremljala od priprav v okolici rodnih Mošenj do njegovega spopada z zahtevnimi hribi Peleponeza. Tu se Miha sooči z istimi upi in bolečinami kot pred nekaj leti njegova pokojna mama, katere duh ga spremlja na vsakem koraku. A s trmo in vztrajnostjo, kljub težavam s prebavo, na kilometrih, ko glava in misli ne sledijo več nogam, nadaljuje in končno sklene krog: zaključi zgodbo, polno spominov, z zavedanjem, da smrt ni konec, temveč ponovni začetek.
Kadar pomislimo na slovenske vode, se nam pred očmi prikažejo podobe jezer, rek in potokov, po katerih se v resnici pretaka izobilje voda. Navadno pa ne pomislimo na območja, kjer voda vidno ali manj vidno zastaja vsaj del leta – to pa so mokrišča. Raznolika mokrišča so pravcate oaze življenja, kjer uspevajo in živijo značilne rastline in živali, prilagojene tem posebnim življenjskim okoljem. V svetu in pri nas so že spoznana za izjemno pomembna, nekatera varujejo tudi mednarodni sporazumi o varstvu mokrišč.
Ko ponosni gorski macesen odsluži svojo vlogo pokončnega drevesa, se zanj začne novo življenje, ki mu ga vdihnejo spretne roke markacistov. To so možje, ki prostovoljno in z velikim veseljem skrbijo za planinske poti v slovenskih gorah. Da bi planinci lažje in bolj varno obiskovali gore, so pripravljeni na težka dela snovalcev in vzdrževalcev gorskih poti. Vedri, hudomušni in požrtvovalni akterji si med spretnim izdelovanjem macesnovih stopnic dovolijo tudi poglobljen razmislek o smislu in sobivanju z naravo.
Film 'Sladkorčki' osvešča o zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 in opozarja na prežečo nevarnost sodobnega življenjskega sloga, ki vse prehitro vodi do kroničnih obolenj. Orisuje vsakodnevno soočanje treh sladkornih bolnikov s strogim redom in disciplino, ki jo s seboj prinaša sladkorna bolezen tipa 1. Stičišče vseh treh obdobij, otroštva, najstništva in odrasle dobe, v zdravljenju sladkorne bolezni je volja do življenja in (samo)premagovanje za dosego boljšega jutri. Zgodba se začne z najmlajšim akterjem v filmu, šestletnim Tristanom, se nadaljuje s športno usmerjenim in odločnim najstnikom Davidom, v odraslo dobo nas zapelje pedagoginja in znana pevka iz Perpetum Jazzile Ana Turšič, ki je v dolgih letih obiskovanja pediatrične klinike stkala močne vezi z lečečo zdravnico Natašo Bratina. Pripoved zaokroži aktivna Bernarda Medved, ki v zrelih letih uči veščine obvladovanja sladkorne bolezni najmlajše bolnike. Pomemben je tudi ključni moment povezanosti bolnikov z zdravniki, ki ob vrhunskem strokovnem znanju nastopajo do otrok toplo in sočutno.
Zvezdnato nebo že tisočletja navdihuje človeka. Hkrati pa noč marsikomu vzbuja tudi nelagodje. Verjetno smo si zato omislili razsvetljavo tudi tam, kjer je v resnici ne potrebujemo. Svetloba ponoči ima lahko negativne posledice za ljudi in živali, ki so se v tisočletjih evolucije prilagodili ritmičnemu izmenjavanju svetlobe in teme. Slovenija je znana po številnih cerkvah, ki so večinoma osvetljene. Pogosto stojijo zunaj urbanih območij, v naravnem okolju, kjer je vrstna pestrost še dokaj dobro ohranjena. Zato je vpliv svetlobnega onesnaženja na teh območjih še večji. Vas zanima, kako svetloba ponoči vpliva na ljudi in nočne živali, kot so netopirji in nočni metulji? Dokumentarni film prikazuje rezultate raziskave vpliva svetlobe na nočne živali in predlaga rešitev. Predstavi, kako lahko objekte osvetlimo na naravi prijaznejši način in tako zmanjšamo negativne vplive osvetljevanja na biotsko raznovrstnost, pa tudi na astronomska opazovanja, ter privarčujemo pri porabi elektrike. Film je bil posnet v okviru evropskega projekta LIFE+ Življenje ponoči in je prvi slovenski dokumentarni film, ki na zanimiv način predstavlja širšo problematiko svetlobnega onesnaževanja.
V preteklosti so na območja z mokrišči tudi v Sloveniji veliko in grobo posegali. Uničenih je bilo veliko mokrišč. Danes, ko vemo, da so nenadomestljiva za zdravo in vitalno naravo, za pestrost vrst in za preskrbo ljudi s čisto pitno vodo, se stanje mokrišč zaradi različnih posegov in odlaganja odpadkov še naprej slabša. Kakor da bi se ne zavedali, da so pomembna za naš obstoj. Marsikatera značilna rastlinska ali živalska vrsta, prilagojena življenju na mokrih tleh, pa je že močno ogrožena.
Neveljaven email naslov
