Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem Intervjuju se nam predstavi France Cukjati, predsednik Zbora za republiko, doktor medicine in nekdanji predsednik Državnega zbora. Uvodoma pripoveduje o svojem življenju: ko je imel dve leti, mu je oče padel v partizanih. Mama je ostala sama s štirimi otroki. Kljub temu je imela težave v povojnem režimu, ker je kot učiteljica obiskovala verske obrede. A mama je pri svojem verskem prepričanju vztrajala, njeno uporništvo pa je pomembno vplivalo na Franceta. Gost se v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, dotakne fenomena zla, ki ni le stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti. O tem je napisal zelo zanimivo knjigo – Slovenske podobe zla. Poleg slovenskega zla preteklega obdobja, ki se je zgostilo v povojnih pomorih, se gost dotakne nadaljevanja v sedanjosti, kamor je moč uvrstiti tudi lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Pregovorno umirjen France Cukjati zelo negativno oceni zdajšnjo vladno ekipo, ki se je popolnoma kompromitirala na področju zdravstva. Po njegovih besedah vlada namesto pogovora vodi umazano medijsko kampanjo proti zdravnikom, kar lahko privede do katastrofe. Pri dolgotrajni oskrbi poudari dejstvo, da je vlada zavrgla prejšnjo rešitev; zakona, ki ga je sama sprejela, pa ne zna uveljaviti. »Nore stvari se dogajajo, to so ljudje, ki ne znajo vladati. To so ljudje, ki ne bi smeli priti na položaj, ker so nesposobneži,« je oster nekdanji predsednik parlamenta in član SDS-a.
Gostja intervjuja je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Ob najmanj sedemdesetih režijah gledaliških predstav do zdaj je napisala roman Hiša ter knjigo esejev z naslovom Ali si lahko vsaj enkrat tiho, ki smo jih sicer lahko prebirali kot kolumne v tedniku Mladina. Ivana Djilas je umetnica, feministka, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, prejemnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije, lastnica stanovanja in kredita. Je tudi mama dveh sinov, Rubna in Kolje, posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami. Ivana Djilas je glasna, hiperaktivna, utrujena, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena, piše na zadnji strani njenega prvenca Hiša. Je tudi partnerka umetnika, glasbenika, multiinštrumentalista Boštjana Gombača in ni v sorodstvu z nekdanjim jugoslovanskim disidentom Milovanom Djilasom. Voditelj: Edvard Žitnik
Tokratni gost je karizmatični slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner. Spregovoril bo o domovinski vezi v njegovi poeziji, začenši z rojstnimi Slovenskimi goricami, kjer je zrastel v izvorno nemški družini. Oblikovalo ga je kmečko življenje in to izkustvo ga spremlja vse življenje. Hitro ga je osvojil Cankar s svojo monumentalno prozo, pa seveda Prešeren. V pogovoru se dotakne dveh osebnosti, ki sta oblikovali njegov odnos do umetnosti. Prva je bil igralec Stane Sever, druga pa pisatelj Ciril Kosmač. Kuntner je bil že zelo zgodaj družbeno angažiran. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbiral podpise za izpustitev pisatelja Draga Jančarja – tega je režim zaprl, ker je pri njem našel knjigo, ki je opisovala resnico o povojnih pobojih. Od vsega začetka je bil Tone Kuntner del slovenske pomladi, udeleževal se je protestov na Roški leta 1988 in ostal zvest častilec samostojne slovenske države. V njej vidi največji dosežek slovenstva, našo državo imenuje hiša in dom, zato z veliko bolečino spremlja sedanje tragikomično dogajanje nosilcev oblasti, ki jih je postavilo ozadje, ki mu samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Oster je v sodbi, da je narod, ki ukinja muzej o nastanku svoje države, samomorilni narod. V odgovoru, zakaj so njegove pesmi pogosto tako temačne, odgovarja: »Da bi bolj zahrepeneli po svetlobi.« V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, Tone Kuntner na nekatera vprašanja odgovori z interpretacijo svojih pesmi, pa tudi Cankarja in Prešerna. S Prešernovimi »De bi nebesa milost nam skazale!« tudi sklene svoje želje za slovensko prihodnost.
"Ostal bom muzikant in noša bo moj gvant!" Tako poje legendarni Alfi Nipič, ki je zasvojen s petjem, kot piše v svoji najnovejši avtobiografiji. In tudi občinstvo je zasvojeno z njim. Kdo ne pozna že ponarodele pesmi Silvestrski poljub? Alfi Nipič bo letos dopolnil 80 let. Kako gleda na 62 let svoje uspešne kariere? Poglejte v oddaji Intervju z Vido Petrovčič.
Gost oddaje Intervju je esejist, publicist, prevajalec in avtor knjige Kavarna Italija, tržaški Slovenec Jernej Šček. Z njim se pogovarjamo o usodi slovenske narodne skupnosti v Italiji, o kateri Slovenci danes vemo veliko manj kot nekoč. Oddajo vodi Edvard Žitnik.
Na začetku vsakega leta so na voljo tudi uradni podatki s trga dela. In ti so letos ugodni. V Sloveniji smo lani dosegli rekordno nizko število brezposelnih, septembra je padlo celo pod 46 000. Kljub temu pa težava zaposlovalcev ostaja pomanjkanje primernih kadrov. Kaj se torej dogaja in kaj lahko pričakujemo? O tem bomo v tokratni oddaji govorili z ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com, go. Sašo Boštjančič. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Tokratni gost voditelja Jožeta Možine je eden od soustanoviteljev koalicije Demos, ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 premagala komuniste in njihove satelitske stranke. Magajna je bil še prej soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je znotraj demokratične opozicije pokrivala delavska vprašanja, saj je bila prva iniciativa za stranko podana ob stavki Litostrojevih delavcev leta 1987. Prvi voditelj je bil karizmatični France Tomšič, pozneje pa se je stranki pridružil dr. Jože Pučnik, ki ga je Magajna označil za osrednji lik in motor slovenske osamosvojitve. V pogovoru Magajna spregovori tudi o svojem delovanju v SD-ju. Stranki se je pridružil kot krščanski socialist, čeprav ga je oče svaril, da gre med »komuniste«. Oče Božidar Magajna, znameniti pionir na Radiu Slovenija še pred vojno in med njo ter sodelavec OF-a, je bil po vojni izločen, ker ni hotel v komunistično partijo, pač pa je postal profesor na Fakulteti za elektrotehniko. V času delovanja v SD-ju je Magajna kljub svarilom glasoval proti takrat predlaganemu zakonu o RTV, katerega namen je bil odstraniti takratno vodstvo, ki je bilo imenovano v času Janševe vlade. Nekatere v SD-ju je motilo poročanje o Hudi jami in so želeli RTV obvladovati. Zaradi neposlušnosti so ga diskreditirali z afero – fotografijo mladenke zgoraj brez –, a se je po šestih letih pregona zadeva končala s tem, da so izgubili domnevne dokaze in celo kopije dokazov. Za Magajno je bil to dokaz, kako daleč seže roka globoke države. Kljub velikim dosežkom Andrej Magajna ocenjuje, da slovensko družbo in zlasti politiko hromi izključevanje drugače mislečih, kar vodi v enoumje.
Gost tokratne oddaje Intervju je dr. Anže Slosar: Koprčan, fizik, matematik, profesor, kozmolog, ki dela v laboratoriju Brookhaven National Laboratory v ameriški zvezni državi New York. Slosar poskuša s svojim delom razložiti delovanje vesolja, kot ga poznamo ali morda kot ga ne poznamo. Pri tem omenja tudi tako imenovano temno snov oziroma dark matter in temno energijo oziroma dark energy. Trenutno sodeluje pri projektu namestitve radijskega teleskopa na temni strani Lune, ki ga bo raketa Space X, če bo vse po sreči, v vesolje odnesla leta 2026. Oddajo vodi Edvard Žitnik.
V zadnjo letošnjo oddajo Intervju smo povabili športnega psihologa, profesorja dr. Mateja Tuška. Ne samo zato, ker je to izvrstna priložnost, da pokomentiramo uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto. Ampak tudi zato, ker dr. Matej Tušak svetuje vsem, ki si želijo biti pri svojem delu karseda motivirani in čim bolje delati v skupini. To pa so veščine, ki nam bodo v prihodnjem letu zelo koristile.
Tokratni gost Intervjuja je slovenski misijonar Pedro Opeka, ali kot so mu rekli doma – Peter Opeka, ki ja na Madagaskarju ustvaril eno najlepših humanitarnih zgodb našega časa. Pred desetletjem je bilo njegovo poslanstvo predstavljeno v dokumentarnem filmu Pedro Opeka, dober prijatelj, in takrat ga je spoznala vsa Slovenija. Je izjemna osebnost s karizmo, ki pritegne množice. V pogovoru z Jožetom Možino se je dotaknil razvoja projekta Akamasoa, s katerim so v treh desetletjih pomagali že več kot pol milijona pomoči potrebnim. 25 000 revežev s smetišča zdaj živi v urejenih naseljih, njihovi otroci pa se šolajo, v zadnjih letih tudi na univerzi, ki so jo ustanovili. Misijonar Opeka je spregovoril tudi o svojih prizadevanjih za slovensko spravo, saj kot sin slovenskih beguncev v Argentini pozna medvojno in povojno travmo, ki je zadela slovenski narod. Pripoveduje, kako je njegovemu očetu Lojzetu Opeki, ki je bil med tisoči ujetnikov, ki so jih komunisti pobijali v rudniških rovih pri Hrastniku, uspelo čudežno zbežati. Slovenski misijonar je svojo vizijo pokopa mrtvih in slovenske sprave v posebnem pismu predstavil tudi predsednici republike. V pogovoru je spregovoril o utrujeni in pomehkuženi zahodni družbi in o malgaških nasprotjih, ki preprečujejo napredek države. Kljub težavam, ki se kopičijo, pa ne izgublja vneme za pomoč ljudem v stiski. Za Slovenijo si želi večje enotnosti: »Tako kot leva in desna roka sodelujeta, da opravita delo, tako moramo ljudje vseh prepričanj sodelovati za boljšo Slovenijo,« je prepričan misijonar Pedro Opeka. Voditelj: Jože Možina
Od obrtne delavnice do prekmurske multinacionalke. To je poslovna pot, ki jo je v skoraj 50 letih prehodil podjetnik Štefan Pavlinjek, ki je danes – skupaj s soprogo – lastnik skupine Roto. Kot ustanovni član Slovenskega poslovnega kluba se zavzema za močna domača podjetja in predvidljive ukrepe vlade. Štefan Pavlinjek je tokrat gost oddaje Intervju. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Tokratni gost oddaje Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je eden najbolj prodornih političnih analitikov, dr. Igor Lukšič. Nekdanji minister za šolstvo in predsednik Socialnih demokratov, zdaj pa profesor na Fakulteti za družbene vede, je pronicljiv raziskovalec politične misli na Slovenskem. V uvodu je odgovarjal na vprašanja o svoji politični formaciji, odnosu do komunističnega režima in njegovih nosilcev, zlasti do Janeza Zemljariča. Sedanje politične razmere, še posebej vlado pod vodstvom Gibanja Svoboda in dr. Goloba, ocenjuje kritično. Meni, da je tak zakon oz. način, kako so ga izvajali ob odvzemu goveda pri Krškem, posledica tega, da imamo na odgovornih mestih razvajeno urbano mladino, ki nima stika z realnostjo. O Zakonu o evidentiranju delovnega časa meni, da so ga napisali ljudje, ki ne vedo – in niti nočejo vedeti –, kakšne so razmere in potrebe na visokošolskih ustanovah, v poslovnem svetu … O politični krizi, v kateri se je znašla Slovenija, dr. Lukšič pravi, da bo dr. Golob, glede na njegovo osebnost, vztrajal do konca in da bomo dobili novega predsednika vlade šele na volitvah. Napoveduje, da Slovenijo do konca mandata čaka agonija.
Neveljaven email naslov
