Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
Gost nedeljske oddaje Intervju je dr. Bogomil Ferfila, ugledni univerzitetni profesor, ekonomist in obramboslovec, ki je prepotoval že več kot 150 držav, posebej pa se je posvetil ameriškim študijam. Pogovor z njim se v veliki meri dotika alternativnega pogleda na ameriške volitve, njihovega zakulisja in vpliva, ki ga bo imela izbira Donalda Trumpa ne le na ameriško, ampak tudi na svetovno politiko. Dr. Ferfila ugotavlja, da je Trump dobil bitko ne le proti Kamali Harris, ampak tudi proti pravosodju in ameriškim medijem, ki so devetdesetodstotno nagnjeni na demokratsko stran, kar primerja z razmerami v Sloveniji. Ocenjuje, da je bila podlaga za republikansko zmago neustrezna politika do priseljencev, pa tudi dejstvo, da Američani v obdobju vladavine predsednika Bidna živijo nekoliko slabše kot med prvim mandatom Donalda Trumpa. Z voditeljem Jožetom Možino se dotakneta fenomena Melanie Trump, ki je stala skupaj z očetom Viktorjem in sinom Baronom ob novoizvoljenem predsedniku na odru, ko je ta nagovoril Američane in ves svet. Dr. Ferfila ne more razumeti, da se slovenski mediji tako mačehovsko obnašajo do Melanie, in se ob tem pošali, da očitno ni poročena »s pravim«, kar pomeni, da se na ameriške razmere in prvo damo tudi pri nas vse preveč gleda z ideološkimi očmi. V nadaljevanju se z voditeljem dotakneta vpliva izvolitve Donalda Trumpa na vojno med Izraelom ter Hamasom in Hezbolahom, pri čemer dr. Ferfila ne pričakuje večjih sprememb v ameriški politiki. Drugačen pa bo lahko Trumpov odnos do ruskega nasilja v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Joe Valenčič je morda večji Slovenec kot marsikdo v Sloveniji, čeprav ima v žepu ameriški potni list. Valenčič je zgodovinar, rojen v Clevelandu slovenskim staršem, in je nadvse dejaven v tamkajšnji slovenski skupnosti. S svojim delom povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. O slovensko-ameriški izkušnji predava tudi po Evropi. Vodi slovenski glasbeni muzej, slovensko radijsko oddajo in je predstavnik slovenske skupnosti v ZDA pri Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Voditelj: Edvard Žitnik
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost Intervjuja je Janko Petrovec. Odraščal je v Preboldu. V Devinu v Italiji je obiskoval Jadranski zavod združenega sveta in tam maturiral, nato pa se je vpisal na študij angleškega jezika s književnostjo in študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je diplomiral leta 1997. Leto pozneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Leta 2008 se je zaposlil na Radiu Prvi Radia Slovenija. Od leta 2016 je bil dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Danes je odgovorni urednik Radia Koper. Voditelj: Edvard Žitnik
Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Posebno boleče je to, da bo vlada po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod, torej v opustitev fosilnih goriv ter v gradnjo sončnih elektrarn. Zelo se bo namreč podražila omrežnina, odjem električne energije pa se bo v času največje porabe podražil celo za 500 odstotkov, pojasnjuje Novak. Številne gospodarske dejavnosti se porabi energije v tem času ne morejo odpovedati, zato bo to zanje veliko breme. Gost Intervjuja je soustanovitelj Skupine Sonce in direktor družbe SunContract, ki je promovirala gradnjo sončnih elektrarn po prejšnjem sistemu letnega obračuna. Vlada pa je predpise za nazaj spremenila in SunContract nastalo škodo zaračunava investitorjem, ki so bili očitno zavedeni. Spreminjanje pogojev gospodarjenja s sončnimi elektrarnami je velik udarec za podjetja, ki gradijo sončne elektrarne. Gost je odgovarjal tudi na vprašanja o slabih straneh sončne energije. Kadar je te energije proizvedene največ, takrat je tudi najcenejša. Ko je energije preveč, pride celo do »negativne« cene in tisti, ki energijo takrat ustvarja, ima izgubo. Gregor Novak je omenil Kitajsko, ki obvladuje 90 odstotkov proizvodnje sončnih panelov in hranilnikov ter zgradi tudi največ sončnih elektrarn na svetu. Ocenil je, da je Evropa s selitvijo proizvodnje na Kitajsko in opustitvijo številnih gospodarskih dejavnosti pred desetletij naredila veliko napako. Tako jo je Kitajska na industrijskem in energetskem področju že prehitela. To velja tudi za avtomobilsko industrijo. V pogovoru je komentiral razmere na energetskem področju v Sloveniji in dejal, da ima pri nas sončna energija še potencial, a da se zaveda, da bi bilo treba tudi zgraditi novo jedrsko elektrarno. Pri tem je omenil jedrske reaktorje četrte generacije, ki imajo številne prednosti. Ena od teh je, da lahko kot gorivo uporabljajo radioaktivne odpadke. Z voditeljem Jožetom Možino sta se spraševala, ali je v državi ob slabo delujoči in s korupcijo zaznamovani eliti sploh mogoče zgraditi jedrsko elektrarno za pošten denar. Dotaknila sta se tudi fenomena TEŠ 6, pri katerem je bilo vnaprej jasno, da bo prinašal izgubo, a je bil projekt kljub temu izpeljan. Gost intervjuja Gregor Novak je bil zelo kritičen do zdajšnje oblasti ter njenega odnosa do podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele. Ob koncu se je dotaknil tudi »usihanja« Evrope. Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje krščanskih vrednot, ki so pripomogle k temu, da je stara celina pred stoletji postala središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta zavedati svojih korenin. Njegova izkušnja z mladimi, ki zdaj začenjajo svojo karierno pot, pa je pozitivna, tako da ni še vse izgubljeno. Voditelj: Jože Možina
Andraž Gombač je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Nato se je zaposlil pri časniku Primorske novice, kjer je bil tudi urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. A morda pomembnejše od uradnih podatkov: Gombačeva diplomska naloga je posvečena Robertu Allenu Zimmermanu. Številnim to ime ne pomeni prav veliko, bolj pomenljivo pa je, če dodamo, da ga vesoljni svet pozna kot Boba Dylana. A Andraž Gombač je veliko več kot dylanolog; je poznavalec, ljubitelj in tudi strasten uporabnik popularne kulture. In kar ni nepomembno: je Primorec in Istran, torej z območja, kjer se prepletajo vplivi slovanske, romanske, germanske in še katere zgodovine in kulture. Voditelj: Edvard Žitnik
Milena Zupančič je del nacionalnega spomina že več kot pol stoletja. Poznamo jo kot Meto v Cvetju v jeseni, Mimiko v filmu Moj ata, socialistični kulak, glavne vloge pa je odigrala tudi v številnih drugih filmih in gledaliških predstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejela nešteto nagrad, od Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade, več puljskih aren do Badjurove nagrade, bila je Slovenka leta. V tokratnem Intervjuju je z gledalci delila spomine na različna snemanja in sodelovanje z velikimi imeni slovenskega filma, anekdote in svoj pogled na bolezen in staranje. Tako kot gledališki oder je tudi televizijski studio napolnila s pozitivno energijo, in čeprav mislimo, da o njej vemo vse, je izdala marsikatero skrivnost. Nam pa jo je uspelo večkrat presenetiti, tudi s posnetki, ki jih ni videla še nikoli. Oddajo je pripravil in vodil Zvezdan Martić.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Intervju je Robert Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav Amerike. Agencijskega novinarja, ki pod svojimi besedili ni podpisan, bi težko prepoznali na ulici, če niste ravno iz Murske Sobote. Poredoš je nekakšen stric iz ozadja v slovenskem medijskem, diplomatskem in političnem prostoru: številni ljudje v vladi in drugi redno prebirajo izbor iz slovenskih medijev. Njegovo pisanje, poročila in analize o Združenih državah Amerike tako prek Slovenske tiskovne agencije pomembno vplivajo na naše védenje o tej državi. Voditelj: Edvard Žitnik
Neveljaven email naslov
